Tiskane izdaje
Misija X v LGL
Bržkone drži, da to ni tipična izbira. Projekt ni nastal v enem od osrednjih gledališč in ni bil velikopotezen: ni na primer nastal v koprodukciji (SNG Drama + MGL, denimo), uprizorjena ni bila klasična drama, Misije X ni postavil eden izmed »velikih« slovenskih režiserjev. Je pa to bila ena redkih predstav, ki lahko pustijo pečat, nahranijo gledalca in ga obenem potisnejo v območje nelagodja ter prisilijo v (samo)izpraševanje. Misija X je ena izmed najbolj estetskih predstav, kar sem si jih ogledala v zadnjih letih, ena najbolj idejno in konceptualno domišljenih ter obenem najbolj gledljivih - ne glede na to, da Misija X vpeljuje zelo zahtevne humanistične in filozofske koncepte in je po drugi strani zgodbeno silno preprosta (dogajanja je zelo malo), je obenem predstava s fantastično živo, dihajočo atmosfero, ki prevzame gledalca.
Breda Pretnar, baletna kritičarka
Edward Clug
V slovenskem prostoru je letos nedvomno ponovno izstopal Balet SNG Maribor. Za njegovo prepoznavnost doma in v tujini je zaslužen umetniški vodja Edward Clug, ki navdušuje občinstvo tudi s koreografskimi projekti. Njegova stvaritev Radio and Juliet je v svetu repertoarno uveljavljena - Zahodnoavstralski balet v Perthu, denimo, jo je septembra že drugič uvrstil na spored. Oktobra je Züriški balet predstavil Pomladno obredje, novembra je njegova uprizoritev Peer Gynt dočakala premiero v Rigi z Latvijskim nacionalnim baletom, ki je v tem času obnovil tudi Romea in Julijo v postavitvi druge mariborske rezidenčne koreografinje Valentine Turcu. Omenim naj, da so o koreografskem delu Edwarda Cluga pisali tudi ugledni kritiki na straneh spletne revije Seen and Heard International, ki se posveča baletu, operi in koncertom.
Matej Bogataj, literarni in gledališki kritik
Leo Bassi na Klovnbufu
Gledališki dogodek leta je bil obisk klovna s tradicijo na festivalu Klovnbuf junija v Stari elektrarni. Leo Bassi nas je s široko gesto 'patolicizma', religije tistih, ki verjamejo v moč in prekucuško vlogo humorja, peljal na sentimentalno potovanje v zgodovino cirkusa in med prednike, kakor sta jih posnela brata Lumière, hkrati pa nasadil splošno situacijo, recimo Circus de Soleil in Maria Draghija, s katerim sta krmila golobe. Šef ECB, tega novega finančnega CK-ja in udbe obenem, jih je seveda s potico. Hkrati je Bassi predtekač vseh rdečih noskov, ki so se pojavili, tudi zafrkantov iz goriške uprizoritve bizarne operete Peter Kušter, predstavnik zdelanih starih klovnov, ki nam vse pogosteje kažejo, da se lahko gledališče samo še posmehuje stanju sveta na izbranem, izoliranem prostoru. K soodločanju in kritični drži ga ne pripustijo več.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
Tesla Janeza Dovča
Navdušil me je performans Janeza Dovča Tesla (koprodukcija Glasbene zadruge Celinka in CD). Dovč je harmonikar, skladatelj in fizik, ki je pokazal zvrhano mero inovativnosti, saj je povezal biografijo in izume genialnega znanstvenika z gledališko pripovedjo o njegovem nenavadnem življenju; končal jo je s Teslovim stavkom o ljubezni do golobice, ki jo je znanstvenik občutil tako silovito, kot moški ljubi žensko. Dovč je pokazal, da sta inovativnost na znanstvenem in umetniškem področju duhovni sestri, v predstavi pa je uporabil niz na novo izumljenih ali prirejenih inštrumentov: Tesla coil (Teslovo tuljavo), lasersko harfo, teremin in sintetizatorje zvoka ter fluorescenčne žarnice. Iskrivo, ganljivo in udarno v vseh pogledih.
Boštjan Tadel, režiser, publicist, predstavnik za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo
Tri zime v MGL
Odlična zgodba, mojstrsko nevpadljiva režija, velike vloge, za povrhu pa še odkritje imenitnega mladega igralca Jerneja Gašperina, ki je zablestel z dih jemajočo igralsko bravuro v dramskem vrhu predstave - dokaz, da na vseh ravneh še vedno nezgrešljivo delujejo klasična umetniška znanja in veščine. Enako velja za gostovanje Hamleta iz londonskega Globe Theatra, ki je obiskal Ljubljano aprila ob koncu turneje po vseh državah sveta.
