Tiskane izdaje
Od leta 1958, ko je v knjižni obliki prvič izšla pesnitev Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki, otroke nezadržno privlači svet majhnega, umazanega dečka Jurija, ki se poda na svojo prvo nepozabno pustolovščino v svet veličastne Afrike.
Kultna otroška pravljica v verzih je leta 2007 dobila nadaljevanje z naslovom Juri Muri drugič v Afriki, letos pa je izšla še zadnja Jurijeva pustolovščina z naslovom Juri Muri po Sloveniji, v kateri je Pavček Jurija v spremstvu prijatelja Bonga poslal na vandranje po skritih kotičkih naše dežele.
V spomin na nedavno preminulega pesnika so v mariborski drami v režiji Branke Nikl Klampfer pripravili uprizoritev tega najbolj znanega Pavčkovega dela, premiera pa bo jutri na komornem odru. Juri Muri, »tisti, ki je s hruške pal«, je trmast deček, ki se noče umivati. Ker sovraži vodo, milo in brisače, se lepega dne odloči pobegniti v Afriko. Čez morje ga ponese galeb, ko pa prispe v Afriko, naleti na nevarne in grozljive zveri. A noj ga potolaži, naloži ga na hrbet in mu po dolgem in počez razkaže afriška čudesa. Kmalu osvoji puščavo in živali ga sprejmejo za svojega prijatelja.
In kar je najpomembneje:
»Oče slon nikdar ne vpraša,
če se zjutraj je umil,
mu s pogledi prizanaša
in nasploh je ljubezniv.«
Ko pa Juri pri Nilu ozmerja krokodila in zlomi slonov dragoceni okel, dobi za kazen hladen tuš. Užaljeni Juri zavetje poišče pri črncih, ki ga brez odlašanja pošteno umijejo, da bi spoznali, kaj se skriva pod debelo plastjo umazanije.
Po besedah dramaturginje Maje Borin so knjižne izdaje vseh Jurijevih dogodivščin slikanice, ki so jih z iskrivimi, nagajivimi in doživetimi podobami opremili slovenski ilustratorji od Melite Vovk, Marjance Jemec Božič do Damijana Stepančiča.
V uprizoritvi so se hoteli izogniti ilustrativnosti, ki jo Juri Muri kot lik iz najprepoznavnejših slovenskih slikanic nosi s seboj - denimo slikanica z ilustracijami Marjance Jemec Božič je doživela že šest ponatisov -, konkretnost in oprijemljivost so nadomestili z domišljijskimi možnostmi, igrivo spontanostjo, improvizacijami in elementarnimi scenskimi, svetlobnimi in glasbenimi elementi, ki Pavčkovi brezčasni pesnitvi na samosvoj način odpirajo širok spekter izraznih možnosti znotraj gledališkega sveta.
Nastopila bosta Matija Stipanič in Maša Židanik, koreografinja predstave je Valentina Turcu, scenografija je scenski debut študenta arhitekture Matica Gselmana, skladatelj z zvoki iz našega ter afriškega sveta pa je Branko Rožman.
