V projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani razstavlja nemška umetnica Christin Lahr.
Razstava ni tako zanimiva kot sta zanimivi ideja projekta in umetnica, ki je v Ljubljani tri dni sprejemala obiskovalce na stolu ljubljanskega župana.
Aktualno vprašanje za milijon dolarjev je: kaj je danes angažirana umetnost?
Kakšno naj bo zrcalo, ki ga umetnost kaže realnosti, polni neučinkovite politike, gospodarske krize, pohlepa, potrošništva, pomanjkanja solidarnosti ...
Kaj je najbolj učinkovito? Provokacija, pedagoški pristop, romantika, znanstvena fantastika?
Nemška umetnica Christin Lahr je v projektu z naslovom Macht Geschenke: Das Kapital (Macht Geschenke lahko v nemščini razumemo tudi kot 'ustvarjaj darove' ali 'darila moči') soočila drobiž in kapital.
Že od leta 2009 namreč nemškemu ministrstvu za finance nakazuje po en cent na dan.
Gre za, kot pravi umetnica, homeopatske odmerke, s katerimi sodeluje v boju proti vse večjemu javnemu dolgu. Nakaznico izpolni tako, da v polje, kjer navedemo namen plačila, vpiše stavek iz Marxovega Kapitala.
Zaradi eksponentnega učinka obresti bodo njene donacije trajale 43 let in bodo državni dolg z dne 31. maja 2009 v višini 1.746.599.197.210 evrov pokrile v 300 letih.
Te mikrodonacije vsak dan spremenijo državno bilanco in kapital, ki nastaja, je, kot pravi, njena daritev ljudstvu. S projektom želi sistemu pokazati ogledalo, razkrinkati vladajočo politično ekonomijo in nesmiselni birokratizem. Kapital se lahko ustvarja na različne načine in je lahko tudi dar ljudstvu, ne le simbol pohlepa, meni umetnica.
Pomembne
In zakaj je to počela ravno na županskem stolu? Ker je to tudi stol meščanov, ker so vedno najbolj pomembne mikrospremembe in ker se, je prepričana umetnica, dobra energija prenaša naprej.
Zanimiva in gostobesedna Christin Lahr je na odprtju razstave govorila tudi o Marxovih Kapitalih, ki jih že leta zbira in jih ima v različnih svetovnih jezikih in so prav tako del razstave.
Pogovor je tekel o kovancih za en cent, kakšen je pravi pomen in vrednost drobiža. Eden od obiskovalcev je denimo povedal, da je Avstralija edina država na svetu, ki ima še vedno kovance iz pravega srebra.
Lahrova verjame v simbolno vrednost centa, v novčič, ki ti prinese srečo. Zato cente rada pušča na različnih mestih, da jih najdejo naključni obiskovalci.
Po nevroloških raziskavah je človek, ki najde kovanec, kar nekaj časa prijaznejši do ljudi okoli sebe in svet se mu zdi lepši.
Je ta abstraktna vednost najmanjšega denarja, še preden postane del velikega kapitala, dejansko njegov največji dar?