Tiskane izdaje
Kako skupaj v enem večeru funkcionirata dve deli? Kaj se zgodi, ko liki iz ene najstarejših slovenskih oper vstopijo v Orffovo kantato Carmina Burana? Kako se to naredi na nevelikem odru ljubljanske operne hiše? Nocoj bo to soočenje pod vodstvom južnotirolskega režiserja Manfreda Schweigkoflerja, ki obljublja publiki več presenečenj, prva premiera sezone v SNG Opera in balet.
Schweigkofler, ki je pred več kot desetletjem v Ljubljani v Cankarjevem domu že režiral odmevne Offenbachove Renske nimfe in lansko leto Otella, je pred približno letom dni kot režiser, scenograf in tudi avtor vizualnega koncepta ugotavljal, da ima prvi del premiernega večera nove sezone v SNG Opera in balet odkljukan: na odru bo spet zableščala enodejanka Viktorja Parme Ksenija, zložena leta 1896, do druge svetovne vojne poleg Foersterjevega Gorenjskega slavčka najbolj izvajana slovenska opera.
Pri iskanju najbolj primernega drugega dela večera pa je Schweigkofler po premisleku predlagal Carmina Burana. Imel je občutek, da liki v Kseniji nimajo dovolj mesa, da je tam le skelet, a premalo detajlov, v Orffovi kantati pa je našel besedila, ki po njegovem mnenju odlično ustrezajo likom iz Ksenije. »Kombinirajmo obe deli, sem si rekel, Carmina Burana naj s pogledi v preteklost ilustrirajo dogajanje v Kseniji in ji tako 'pomagajo',« je razložil ob napovedi nocojšnje premiere.
Schweigkofler je režiser, ki ga klasične operne produkcije ne ganejo, navajen je režirati dogajanje na velikih prizoriščih (podpisal je otvoritveno slovesnost svetovnega prvenstva v biatlonu leta 2007 v Italiji, bil je tudi izvršni komisar Expa 2000 v Hannovru, sodeloval je pri izvedbi svetovne razstave Expo 2015 v Milanu, dve desetletji pa je pevec v rockovski skupini).
Kot ravnatelj in umetniški vodja Novega mestnega gledališča v Bolzanu med letoma 2001 in 2012 je občinstvo in strokovno javnost navduševal s projekti s področja plesne in glasbene umetnosti, zlasti s t. i. crossover dogodki, za katere je značilno prepletanje različnih glasbenih izrazov.
Njegovo videnje Orffove kantate bo ljubljanski publiki zanimivo primerjati s spektakelsko izvedbo Carmina Burana, s katero je katalonska skupina La Fura dels Baus veličastno odprla letošnje festivalsko poletje v Ljubljani.
Moč magičnih podob
Na odru ljubljanske Opere Schweigkofler režira prvič, a pravi, da režija na manjšem odru ni večji izziv kot drugi projekti, za režiserja je zmeraj pomembno iskanje pravih rešitev, Ksenija, enodejanka z libretom Frana Goestla, Antona Funtka in Pavla Oblaka pa tudi scensko ni velika, saj ima le štiri glavne like.
K sodelovanju je povabil v Bolzanu rojenega Bolonjčana Christopha Grigolettija, ki je prevzel oblikovanje videa. Grigoletti gostuje v opernih hišah po vsem svetu, sicer pa kot strokovnjak na področju 3D oblikovanja gibljivih slik (motion design), umetnik in kreativni direktor deluje v najrazličnejših medijih, od igranega filma, projekcijskega mapiranja, zabavne in modne industrije, kakor tudi post produkcije za film, televizijo, gledališče in kratke filme.
Združevanje scenografije, igralcev, luči in projekcije v skladu z režiserjevo vizijo, da morajo biti Carmina poetične in da se mora predstava vizualno približati tistemu, kar je Carlu Orffu dolgo pomenil podnaslov kantate imagines magicæ – čudežne podobe, je bil zahteven, je povedal Grigoletti, a dodal: »O narejenem je odveč govoriti, to je treba videti.«
Glasbeno vodstvo tako Parmove enodejanke, ki je po premieri januarja 1897 v Deželnem gledališču v Ljubljani – kot omenja muzikologinja Veronika Brvar – doživela laskave ocene in je do danes ostala najbolj znano in največkrat izvajano skladateljevo delo, kot Orffovo kantato, temelječo na izbranih zgodbah iz zbirke vagantske poezije o ljubezni in smrti, vinu in kockanju, sreči in nesreči, rojstvu in smrti v večno vrtečem se kolesu življenja, kakor so bile razgrnjene v srednjeveškem kodeksu, je v rokah Marka Gašperšiča, po besedah tenorista Branka Robinšaka enega največjih slovenskih dirigentov. S to operno predstavo odhaja v pokoj.
Baritonist Jože Vidic je na ponedeljkovi predstavitvi premiere na njegovo skrbnost opozoril z ugotovitvijo, da je Gašperšič kot glasbeni vodja in dirigent predstave sodeloval na vseh vajah, kar je redkost.
V tokratni zasedbi Ksenije bosta v vlogi Aleksija nastopala Branko Robinšak in (alternacija) Edvard Strah, Ksenijo bosta peli Mojca Bitenc k. g. in Martina Zadro, Tatjano Gordana Hleb k. g. in Nuška Drašček Rojko k. g., Viteza pa Ivan Andres Arnšek in Jože Vidic.
