Kogojeva mojstrovina vzbuja zanimanje

Črne maske so program EPK v Mariboru odprle sredi januarja,­ ko si je sedem predstav ogledalo nad pet tisoč obiskovalcev. Aprila je sledila premiera v Cankarjevem domu, kjer si je štiri predstave ogledalo nad štiri tisoč ljudi. Trenutno sta dve predstavi na sporedu Ljubljana Festivala 2012, medtem pa Kogojeva opera v glasbenem svetu vzbuja čedalje več zanimanja.

Od januarja do danes potekajo različne aktivnosti, povezane z domačo in tujo informiranostjo o tej Kogojevi mojstrovini. Nemški prevod besedila (Klaus Detlef Olof) in nova redakcija opere ter mariborska in ljubljanska predstava so že vzbudili mednarodno zanimanje v Nemčiji (petnajstminutna oddaja Radia Köln) in Avstriji.

Že v Mariboru je bilo precej kritikov, danes pa v Ljubljano prihajajo novi, med njimi eden najbolj znanih avstrijskih publicistov Derek Weber, ki je medtem na Dunaju poiskal dirigenta Uroša Lajovca in se z njim dolgo pogovarjal o Kogoju, Črnih maskah in vseh okoliščinah dosedanjih uprizoritev te opere.

Pet jezikov Črnih mask

V Vidmarjevi zapuščini NUK sem med iskanjem gradiva za nadaljevanje prispevka za novo revijo Delo De facto odkril tipkopis francoskega prevoda drame Leonida Andrejeva, znani angleški muzikolog Niall O'Loughlin, ki si je v Ljubljani že ogledal obe knjigi partiture Črnih mask, pa je povedal, da obstaja lep angleški prevod te opere.

V delu je tudi italijanski prevod vsaj za informativne nadnapise, kar pomeni, da bi se dalo opero izvesti celo v petih jezikih: poleg slovenščine in ruskega izvirnika drame Andrejeva še v francoščini, angleščini in italijanščini, seveda pa bi morali zlasti tuji muzikologi tekste pravilno postaviti na mesto slovenskega teksta, kar bo naloga prihodnjih let in nemara desetletij. Ne nazadnje so najboljše razprave o Albanu Bergu in analize Wozzecka­ izšle šele v zadnjih tridesetih in manj letih, vsa obsežna večdesetletna korespondenca med Bergom in Schönbergom pa šele leta 2007!

Ekspanzija slavne opere

Dirigent Uroš Lajovic je na Dunaju ob obisku slavnega indijskega dirigenta Zubina Mehte v svojem dirigentskem razredu pred meseci maestra informiral o Črnih maskah in omembi Firenc v tekstu. Mehta mu je svetoval, naj se obrne na umetniškega direktorja Maggio Musicale Fiorentino Paola­ Arcàja za morebitno gostovanje ljubljanske predstave v Firencah.

Lajovic je medtem pripravil dvajsetminutni promocijski devede s predstave, ki ga bodo dopolnile note iz posnetih videoodlomkov. En devede bo poslal v Firence, o čemer sta se z Arcàjem že pismeno dogovarjala, kot je včeraj povedal dirigent Črnih mask. Lajovic je medtem za Društvo slovenskih skladateljev napisal tudi sto strani komentarja kot redakcijsko poročilo o svojem delu na partituri Črnih mask.

Za Črne maske se zanima tudi Sir Simon Rattle, šef dirigent Berlinskih filharmonikov, o njih se je pogovarjal z direktorjem Festivala Ljubljana Darkom Brlekom na odprtju Ljubljana Festivala 2012. Zanimalo ga je, kje v tujini je bilo delo že izvedeno (Brlek mu je odkrito povedal, da v tujini še ni bilo), a je vseeno predlagal, naj mu pošljejo videoposnetek, ki ga pripravlja nacionalna televizija. Lajovic mi je povedal, da so v osmih urah na podlagi televizijskih posnetkov štirih kamer na prvi in drugi ljubljanski predstavi aprila v Cankarjevem domu naredili video prvega dejanja (poldrugo uro). Drugo dejanje bodo naredili še to poletje.

V načrtu je tudi avdioposnetek opere, za kar še iščejo obliko koprodukcijskega sodelovanja med radijskim orkestrom in orkestrom ljubljanske Opere ter seveda obliko financiranja, snemali pa naj bi aprila in maja prihodnje leto. O tem je bilo na RTV Slovenija že več pogovorov. Menda je dilema, kako sestaviti orkester, da ne bi bilo zamere med »pomešanimi« glasbeniki, glede na sodelovanje radijskega orkestra, ki sicer na predstavah ne nastopa.

Pot v Rusijo

V načrtu so tudi pogovori s slavnim osetijskim dirigentom Valerijem Gergijevom, ideja je, da bi Črne maske v ruščini izvedli v Sankt Peterburgu, morda tudi v Baden Badnu, kjer Teater Kirov poleti redno gostuje z opernimi predstavami, v Ljubljani in še kje.

Včeraj je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek povedal, da bo za Gergijeva pripravil devede, partituro opere in drugo gradivo o njej. Informativni devede bo v četrtek dal tudi dirigentu Teatra Colon iz Buenos Airesa Luisu Goreliku, ki bo dirigiral predstavo Béjart Balleta v Križankah.

Počasi, toda vztrajno, se sestavlja »temeljna platforma«, da bi, kot je že leta 1929 ugotovila slovenska in hrvaška kritika, končno dobili primerno ali strokovno ustrezno pripravljeno »delo, zrelo za eksport« (Mirko Polič). Črne maske, Marij Kogoj in Evropa so velik izziv še naprej.

Poleg ljubiteljev opere, še posebej evropske ekspresionistične dvajsetih let, Črne maske kot eno najsijajnejših del slovenske umetnostne avantgarde dvajsetih let še kako nagovarjajo ljubitelje literature, gledališča, likovne umetnosti, filma, sodobnih izraznih sredstev ter multimedijske kulture, saj zadnja beseda o uprizarjanju tega monumentalnega in izjemno sugestivnega dela še zdaleč ni rečena in dorečena.

Kogoj je po vsej verjetnosti največji slovenski umetniški genij 20. stoletja. Božidar Jakac, ki ga je spoznal v času »novomeške pomladi«, je že pred desetletji izjavil, da je bil najbolj nadarjen med vsemi umetniki tistega časa, podobno je o njem govoril Josip Vidmar.