Tiskane izdaje
Zaupati Detlefu Sölterju režijo Rigoletta, po tem, kar je lani napravil iz Nabucca, je onkraj pameti.
»Klasična postavitev« je vse kaj drugega kot zgolj kopičenje slabega kiča na odru, historično navdihnjeni kostumi in nekaj režijskih abotnosti (predstavi v torek, 1., in četrtek, 3. oktobra).
V naslovni vlogi je obakrat pevsko in igralsko prepričljivo nastopil prvak zagrebškega HNK Siniša Hapač. Mario Sofroniou kot Vojvoda Mantovski potrebuje še veliko trdega tehničnega dela in glasbene vzgoje, da bo kos vlogi. Zato je bil pevsko in muzikalno suveren nastop Aljaža Farasina v četrtek pravo olajšanje. Menim, da pevec še ni izkoristil vseh naravnih možnosti plemenitenja glasu. Martina Zadro je v vlogi Gilde dokazala, da sodi med prvake, ki si zaslužijo ta naziv. Irma Mihelič, prav tako v vlogi Gilde, je bila glasovno in interpretativno odlična. Magdaleno, po pomenu veliko vlogo, je prepričljivo poustvarila Vlatka Oršanić, interpretacija Nuške Drašček pa bo glasovno še zorela.
V vlogi Sparafucila sta bila dobra tako prvak Saša Čano kot mladi Peter Martinčič, ki zasluži vso pozornost. Manjše vloge niso bile vedno ustrezno zasedene in to se predstavi pozna. Dobro pripravljen moški zbor (vodja Željka Ulčnik Remic) je presenetil z mehkejšim petjem in lepšim tonom, kar je pomemben zasuk v pravo smer. Loris Voltolini je vodil obe predstavi z jasnim muzikalnim konceptom in dobro odmerjenimi tempi. Sicer živa izvedba se je nekoliko obotavljala le na mestih, kjer posamezni solisti zaradi svojih omejitev niso mogli slediti muzikalnemu konceptu (v torek).
Pomlajeni orkester kaže dober potencial, a ga čakajo še naloge na področju skupne igre (ataka) in intonacije (trobila v četrtek), pa tudi koncertni mojster Gregor Traven bi se lahko dejavneje vključil v muzikalno dogajanje. Akordi godal so namreč mestoma zveneli »utrujeno« in brezvoljno (zlasti v torek). Ansambel je pokazal vso zmožnost za dobro izvedbo dela. Če bi predstavi lahko ocenjevali miže, bi kljub režijskim oviram glasbenemu poletu takoj dobil kako zvezdico več.
Nesrečni Rigoletto sporoča znano resnico, da je najdražja uprizoritev slaba uprizoritev. Predstavo bi kazalo po odigranih abonmajih umakniti z repertoarja in jo v doglednem času na novo uprizoriti.
