Tiskane izdaje
Kot je Buljan pojasnil svoje razloge za izbor tematike, so »danes znanja o realnosti zaupana izključno ekonomiji. Iz naših življenj izginja pomembnost kulture in umetnosti, uničuje se tudi potreba po učenju humanističnih znanosti. A doslej smo se lahko večkrat prepričali, da ekonomija neizbežnega ne zna predvideti propada na lastnem področju. Dokler bodo zakoni v svetu 'Kapitala' takšni, kakršni so, se ne bomo izognili grozeči krizi. Ta se je pokazala kot čista patologija, ki uničuje svet in človeška življenja.«
Priprave na predstavo so se začele v okviru École des maîtres, ugledne mednarodne delavnice na področju gledališke umetnosti, ki letos poteka že štiriindvajsetič. Nastala je leta 1990 v Italiji (ustanovitelj Franco Quadri), njen namen pa je prenos znanja, to je načina dela, umetniških poetik in izvedbenih tehnik, od uveljavljenih umetnikov na mlajše rodove. Gre za pedagoško in ustvarjalno obliko, ki mladim igralcem omogoča srečanje z mojstri gledališkega ustvarjanja, s katerimi nato skupaj ustvarijo predstave. Na delavnici sodelujejo mladi do 34. leta, ki so izbrani na avdiciji. Letos prihajajo iz šestih držav (Italija, Belgija, Francija, Portugalska, Hrvaška, Slovenija).
Doslej so bile javne uprizoritve že v Vidmu in Zagrebu, nocoj bo v Ljubljani, sledijo v Rimu, Coimbri in Bruslju.
O neenakosti bogastva
Na delavnici so se posvetili raziskovanju teze, da se finančna neenakost v 21. stoletju povečuje in dosega nevarne razsežnosti. Predstavi, ki izhaja iz Pikettyjevega Kapitala v 21. stoletju, je Buljan dodal še druge vire, recimo dele dveh romanov Piera Paola Pasolinija, v katerih se ukvarja s podobnimi vprašanji in poglobljeno analizira sodobno potrošniško družbo ter obtožuje kapitalistično logiko in razvrednotenje človeka, ki je postal trgovsko blago. Poleg Pasolinijevih insertov predstava vsebuje odlomke iz besedil Shakespeara, Koltèsa, Molièra, Marxovega Kapitala, Foucaultove razmisleke in razlage liberalizma in neoliberalizma, ki jih je predstavil na Collège de France leta 1980, Bourdieujev socialni kapital, Alana Badiouja idr.
Vprašanja neenakosti, prihodkov, lastnine in javnega dolga, ki jih osvetljujejo navedene knjige, si želi Buljan na razumljiv način osvetliti čim večjemu številu ljudi in z njimi vred tudi osnovne pojme današnje krize. Kot pravi Buljan, »gledališko-performativno-participatorna oblika tega projekta omogoča platformo za boljše spoznavanje s temi vprašanji, ki so pri nas preveč zlahka prepuščena splošnim mnenjem ekonomistov, politikov in medijev«.
V predstavi sodeluje tudi slovenska ekipa. Poleg asistenta Roberta Waltla in Mini teatra, ki je koproducent, še slovenski igralec Benjamin Krnetić, glasbo pa je prispeval Mitja Vrhovnik Smrekar. Ivica Buljan je uveljavljen režiser, ki zadnje leto dviguje precej prahu. Lani je postavil predstavo Grobnica za Borisa Davidoviča na besedilo Danila Kiša. Zaradi spolnega akta v predstavi, ki naj bi bil izveden v živo, so hrvaški mediji ponoreli. Letos je na oder SNG Drama Ljubljana prenesel drugi roman Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela o krvavem razpadu nekdanje države, na Dubrovniških poletnih igrah pa predstavo Osnovni delci po romanu Michela Houellebecqa, ki jo je zaradi strahu pred terorističnim napadom islamistov varovala policija.
