Kurt Donald Cobain – sKurt: kristus industrije rocka

Za konec sezone so na malem odru SNG Nova Gorica uprizorili slovensko praizvedbo družbeno angažirane in kritične drame sodobnega srbskega dramaturga, dramatika, filmskega scenarista in kritika Dimitrija Vojnova (1981) o tragičnem koncu ameriškega alternativnega rock zvezdnika, pisca besedil in glasbe, kitarista in pevca slovite ameriške grunge skupine Nirvana, Kurta Donalda Cobaina (1967–1994) – sKurt (Velika bela zarota).

Sodobno dramo v desetih prizorih ter z okvirnima prologom in epilogom, ki fiktivno oživljata dramatične intimne trenutke z neukročeno zakonsko partnerico Courtney Love februarja 1994 v Rimu, je avtor napisal v tretjem letniku študija dramaturgije na beograjski fakulteti dramskih umetnosti ter z njo doslej doživel odmevno krstno uprizoritev v Beogradu (Atelje 212, 2005) ter bošnjaško praizvedbo v Sarajevu.

V splošnem pogovornem in diskretno slengovsko niansiranem prevodu Gregorja Fona (lektor je bil Srečko Fišer) je slovensko praizvedbo drame posameznika v globalizirani kapitalistični družbi ob zanesljivem dramaturškem sodelovanju Martine Mrhar pregledno in s tankočutnim postopnim oblikovanjem vse bolj kaotičnega, medčloveško in medijsko odtujenega ter sprevrženo neprijaznega okolja zvezdnikovega življenjskega propada (s temno-jedko stilizacijo protagonista kot novodobnega Kristusa v svetu brezčutno parazitskih lastnikov in oprod industrije zabavljaštva) postavil na oder režiser Luka Martin Škof.

Tragični konec slovitega alternativnega rock zvezdnika, ki je šele s svojim bednim životarjenjem in končnim samouničenjem postal mit oziroma pop ikona ter s tem dodaten vir zaslužka za brezmejno pohlepne lastnike kapitala, je sam po sebi obtožujoča prispodoba brutalno odkrite, neženirano zvodniške, polaščevalske in zločinske politike lastnikov in upravljavcev svetovnega šov biznisa, katere tako rekoč nujne in samoumevne žrtve najbolj etično zavrženih zlorab so tako vedno novi umetniki kot njihovo vedno novo občinstvo.

Za nerealistično in večpomensko prizorišče pred in za veliko ameriško zastavo, na različnih ravneh in po vsej površini namerno preobloženo s simbolnimi prvinami, vsakdanjimi kosi pohištva in rekviziti iz življenja pop zvezdnika ter pomensko »razširjeno« z množico televizijskih in projekcijskih zaslonov, na katerih so se prepletale računalniške podobe, projekcije videov in neposrednih televizijskih prenosov dogajanja na prizorišču, je premišljeno poskrbel scenograf Miha Knific. Ponekod časovno, socialno in generacijsko pomenljivo ter drugod domišljijsko in simbolno stilizirano kostumografijo je dodala Nadja Bedjanič. Skrbno premišljeno in učinkovito uporabljeno izvirno glasbeno in zvočno podporo dogajanju je prispeval avtor glasbe Matej Končan Kleemar.

Nosilno vlogo notranje bolestno preobčutljivega, z modnimi in minljivimi življenjskimi nadomestki zasvojenega ter kljub globlji jasnovidnosti nemočnega upornika ter zavestno samožrtvujočega se pop zvezdnika Kurta Cobaina – z življenjskim vodilom: Boljše zgoreti kot zbledeti! – je s široko pahljačo igralskih in interpretacijskih izrazil prepričljivo oživil in človeško posplošil Kristijan Guček.

Notranjo neubranost in nezanesljivost njegove nezveste žene in konkurentke na nebu popularne kulture Courtney Love je jasno, notranje konfliktno in ostro izrisala Helena Peršuh. Opolzko brezčutno sprevrženost zlodejsko manipulativnih oblastnikov in posrednikov iz sveta pop industrije, vselej na koncu zmagovitih in vedno »čistih rok«, 
sta jedko izloščila Iztok Mlakar kot Pete in Ivo Barišič kot Barry.

Predstavnika naivno nekritičnih žrtev pop idolov, ki so pripravljeni za »sveti« trenutek bližine s svojim »božanstvom« zastaviti tako dušo kot telo in vse življenje, sta oživila Maruša Kink kot umorjena Kelly in Blaž Valič kot Louis. Za maskami je sodeloval Vladimir Hmeljak.

Pieta – Kristijan Guček (Kurt Cobain) v naročju 
Helene Peršuh (Courtney Love). Foto  Dimitrije Vojnov: sKurt
Kristijan Guček in Helena Peršuh
SNG Nova Gorica, mali oder
Foto Pavšič-Zavadlav Slavko Pezdir