Tiskane izdaje
Pred začetkom šova smo menili, da se boste ali omejili na ironične enovrstičnice ali pa skušali zasenčiti druge v šovu. Zdaj je jasno, da ste tisti člen oddaje, ki mu je namenjenega največ časa in pozornosti. Je tako že na snemanju ali gre za odločitve ustvarjalcev kasneje v režiji?
Nič ne vem o tem.
Ja, to so te enovrstičnice. Potem pa reciva takole: kako vidite svojo vlogo v tej žiriji? Vsi vemo, da je v takšnih šovih vedno nekdo siten, nekdo popustljiv, nekdo šaljivec ...
Na žalost iščete mistiko tam, kjer je ni. Tako kot so skrbno izbrani igralci za določeno vlogo, so sestavljene tudi žirije. Različna znanja, različni značaji, različni spoli ... Kar pa ne pomeni, da so vloge odigrane. Torej je moja vloga dobro mi znana vloga Lada. Pravzaprav edina, ki jo zares poznam.
Vid in Pero že prej nista imela velike vloge, z vašim prihodom pa je zbledelo še tistih nekaj njunih povprečnih šal. Kakšna voditelja se vam zdita?
Pustite Pera in Vida pri miru!
Med nastopi talentov imate na izrazu obraz, kot da nekaj zelo resno tuhtate. Morda to, kaj duhovitega boste povedali po nastopu?
Samo budno spremljam dogajanje na odru, nič nimam za bregom.
Ste žirant, ki največ komunicira z občinstvom v Operi. Vas zanima njihov odziv na nastope ali jih hočete zabavati?
Učili so me, da ljudem ni lepo kazati hrbta.
Poleg vas je nova žirantka še Marjetka, ki je očitno prevzela vlogo »vsevedne učiteljice«, a se je že izkazalo, da se je motila, recimo pri dekletih z nastopom v muzikalu. Ste takrat z veseljem pritisnili zlati gumb?
Zlati gumb sem z veseljem pritisnil, a ne zaradi kogar koli drugega kakor zaradi duhovitih, blesavih Pepelkinih sester.
Doslej so v tem šovu vedno slavili pevci in tudi letos kaže tako. Je kakšen talent, ki bi lahko v finalu zasenčil petje?
Lahko. Igralki in pevki muzikala Pepelkini sestri!
Pred oddajo ste imeli kar nekaj časa daljšo pričesko, iz katere se je marsikdo tudi rad pošalil. Je bila nova pričeska v pogodbi?
Gre zgolj za splet okoliščin, ko ima nekdo ob pravem trenutku na pravem kraju prave škarje.
S Špas teatrom ste pripravili novo predstavo Slovenska literatura od A do Ž, ki je nadaljevanje izjemno uspešne predstave Slovenska muska od A do Ž. Gotovo ste podrobno preštudirali slovensko literaturo, koliko veselih knjig s srečnim koncem ste našli v kanonu slovenske literature?
Eno, Sreča v nesreči Janeza Ciglerja, to je prva slovenska povest in ima srečen konec. Vsaj tako piše na wikipediji, iz katere smo črpali večino gradiva za predstavo.
Bo ljudi literatura tudi tako pritegnila kakor glasba, vendarle jo dojemamo kot nekaj bolj zahtevnega?
O literaturi bomo v novi predstavi govorili približno toliko, kot smo v Slovenski muski o glasbi - se pravi skoraj nič. In ves ta prostor bomo zato morali napolniti z bizarnimi vici in norimi ljudmi v čudnih kostumih.
Katero slovensko knjigo bi moral prebrati vsak Slovenec in zakaj?
Bonton. Zapeljite se z avtom v katero koli ljubljansko križišče med dvanajsto in šesto popoldne, pa boste videli, zakaj.
Pod tekst se tudi tokrat podpisuje Jure Karas. Kako je videti vajin ustvarjalni proces? Čigava obvelja, če se ne strinjata?
O Juretovem delu je sicer nepotrebno dvomiti, če pa se dvom pojavi, štejejo samo argumenti, med katere na žalost pri Juretu spadajo tudi izsiljevanje z jokom in telefonsko nadlegovanje. Pa tudi vsaka napačna ideja, ne glede na to, od koga pride, je sankcionirana. S posmehom po predstavi, kjer se določena šala izkaže za manj smešno, in rundo piva za kazen!
Pripravljate še serijo predstav Na žaru z Ladom Bizovičarjem (t. i. roast), vas bosta v prvi predstavi med drugim pražila Tomi M. in Branko Čakarmiš. Ali ni navadno tako, da komika oz. igralca pražijo njegovi stanovski kolegi? Se ne upate soočiti z zbadljivkami komikov ali trdite, da je Branko Čakarmiš komik?
Navadno ni tako. Komiki so redni gostje roastov, niso pa edini. Roast je žanr komedije z več kot stoletno tradicijo, obstaja celo klub roasterjev Frier's Club v New Yorku. In zelo sem vesel, da se roasti začenjajo delati tudi pri nas, ne samo naši, tudi Vidov ali kakšni manjši poprej. Že Dean Martin je zbadal Franka Sinatro, Ronalda Reagana, Zsa Zso Gabor, Betty White, Mohameda Alija in mnoge druge. In težko rečemo, da so vsi od njih komiki. Sodobnejše roaste so pripravili za vse od Justina Bieberja, Hugha Hefnerja, Jamesa Franca, Pamelo Anderson ... Zanimivo je, da je roast sestavni del vsakoletne večerje ameriškega predsednika za novinarje in dopisnike iz Washingtona, zabavnemu zbadanju znanih oseb in politikov pa so se podvrgli tako oba Busha kot Barack Obama. Kar pa zadeva Branka, Tomija ali še koga: ni nujno, da so ljudje komiki, da so duhoviti. Sam Branka dojemam kot stanovskega kolega, ker je - tako kot jaz - predvsem televizijski človek. Oba omenjena sta zelo duhovita človeka! Branko zna biti celo pravi pobalin!
Pravite, da v ZDA spražijo tudi predsednika, se bo kaj podobnega zgodilo tudi pri nas?
Zakaj pa ne? Sprejemanje šal na svoj račun je sestavni del sodobnega in naprednega politika. In slovenski predsednik je oboje.
Koga vse boste še spražili v seriji predstav?
Začnimo z »Janom Plestenjakom na žaru« 3. novembra v Cankarjevem domu ... To bo dovolj velik in zabaven zalogaj z Rifletom, Petrom Polesom, Juretom Koširjem, Ano Marijo Mitić, Tadejem Tošem, Slonom in Sadežem, Tomažem Domiceljem in drugimi. Počastitev z roasti pa si zaslužijo tudi Jonas, Zoran Predin, Boris Kobal, predsednik in še kdo.
Je vredno vložiti toliko truda v enkraten dogodek? Komik Perica Jerković mi je nedavno povedal, da je roaste težko finančno pokriti.
Vsaka enkratna stvar je pogosto nesmiselna s finančnega stališča. Pomembno pa je vedeti, da je roast pravzaprav slavje. Počastitev lika in dela, ki se zgodi samo enkrat, zato sem toliko bolj vesel, da se bodo naše »Na žaru« odvijale pred velikim občinstvom v Gallusovi dvorani, eni bolj slavnostnih pri nas.
