Tiskane izdaje
Gledališka uprizoritev, ki jo podpisuje Vito Taufer, režiser, ki je na oder doslej postavil štiri Filipčičeva dramska dela (Altamira, 1984, Atlantida, 1988, Božanska tragedija, 1989, Psiha, 1994), je nastala v koprodukciji dveh estetsko in konceptualno precej različnih gledališč, Prešernovega gledališča Kranj in Tauferjevega matičnega Slovenskega mladinskega gledališča. Današnja premiera v Kranju bo obenem tudi otvoritvena predstava Tedna slovenske drame, medtem ko ljubljanska sledi prihodnjo sredo.
Po mnenju obeh gledališč je napočil »skrajni in pravi čas« za prvo profesionalno odrsko uprizoritev Butnskale, saj se je »stanje glede butnglavcev samo še bolj zaostrilo in izostrilo. Dogodki v tej (ne več) radijski igri se brez težav skoraj srhljivo povežejo ne le s preteklostjo, ampak tudi s sedanjostjo, čeprav se bomo ob uprizoritvi zagotovo nasmejali do solz«.
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi uprizoritve ste dejali, da je bila Butnskala za vas velika neznanka, saj zgodbe niste poznali. Ob njenem nastanku ste imeli dvajset let ...
Generacijski že, ampak takrat sem imel v glavi druge reči, ne pa redno poslušati radia. Poleg tega vedno bežim od masovne histerije in Butnskala je bila takrat nekaj takega ... Kamorkoli si šel, na cesti, v gostilini itd. se je kdo pačil in oponašal Fanči ali Eminenco ali Valentinčiča ... Bil pa sem totalen fen Emila Filipčiča zaradi njegovega takrat izdanega romana Grein Vaun. In sem poskušal nekaj časa tudi pisati tako.
Sicer pa sem v tistem času prvič delal v gledališču, bil sem asistent Ljubiši Ristiću, ki je v Mladinskem gledališču delal Ajshilove Peržane, potem pa še Misso in a minor, in tisti svet me je za nekaj časa popolnoma posrkal.
V radijski igri Derganc in Filipčič, ki igrata vse vloge, dominirata z lastnima glasovoma. Vsakemu liku sta izoblikovala svojega. In Butnskalo oziroma njene protagoniste povezujemo prav s temi glasovi. Kaj je ta prepoznavna glasovna dimenzija likov pomenila pri ustvarjanju gledališke uprizoritve?
Zanimivo je, da mi kljub temu, da nikoli (do sedaj) nisem uspel ugotovit, zakaj je v Butnskali pravzaprav šlo, kljub odtujenosti od takratne masovne butnskalske histerije, v glavi še vedno zelo razločno odzvanjajo glasovi Eminence, Fanči, Valentinčiča itn. To je bilo takrat pač neizbežno, in ko sem sedaj razmišljal o Butnskali sem imel prav s tem nekaj časa res hud problem, kako se lotiti uprizoritve.
Potem sem nekaj časa poslušal radijsko igro in pogruntal, da sta bila Dergi in File skrajno resna in zaresna pri teh interpretacijah, da to, kar sem takrat doživljal kot sicer virtuozno pačenje in je od takrat naprej neki osnovni model obnašanja Slovencev vobče, ni bilo nikakršno pačenje, ampak strašno duhovita psihološka natančnost. Zato je ta zvočna podoba Slovencev tako arhetipska in tudi pojasnjuje tako veliko popularnost Butnskale, ki očitno ne zbledi.
Na tej ugotovitvi je temeljil naš pristop. Ko smo brali tekst čimbolj stvarno in zaresno, smo se nas mah osvobodili Filetovih in Dergijevih interpretacij, in izcimila se je zanimiva in napeta zgodba. Dramaturško je zelo natančno zgrajena, še posebej, če pomislimo, da sta radijsko igro menda improvizirala.
Film Francija Slaka so ljubitelji Butnskale sprejeli precej hladno. Film seveda ni isto kot radijska igra in je tu najbrž prišlo do svojevrstnega nesporazuma pri gledalčevemu pričakovanju. Vašo uprizoritev od izvirne radijske igre vseeno ločuje neprimerno večja časovna distanca, kot je film, ki je nastal dobrih pet let za izvirnikom. Kako ste iskali Butnskali gledališču avtentičen izraz?
Zanimalo me je najti razpoko, skozi katero bi lahko zlezel pod kožo Butnskali na prepričljiv, a popolnoma drugačen način.Tako smo, kot sem rekel, enostavno vzeli zgodbo za našo, današnjo, tukajšnjo. Kar ne samo, da ni bilo težko, pravzaprv je nikoli nisem niti drugače bral. Butnskalska tradicija me je pač zaobšla. Zanimalo me je dobro povedati to dobro in duhovito zgodbo.
Filetove igre so vedno, in delal sem jih že kar nekaj, zelo trd oreh. Zelo trdo delo je iskanje poti skozi vse nivoje zavesti, stanj duha in ravni stvarnosti, skozi katere potujejo njegovi junaki. Osebne, politične, obešenjaške, filozofske, gledališke, literarne in druge dimenzije se prepletajo, prehajajo ena v drugo. In to nima nobene povezave z ludizmom, kar moram poudarjati vedno znova, ampak je skrajno izosterna in večplastna slika naše dejanskosti. Zanimiva in naporna avantura.Vedno. In hvaležna. Ter na koncu radodarna do publike.
Je pa bilo pa seveda potrebno besedilo temeljito skrajšati, kar je bilo spet težko, da smo spravili v idealen okvir dveh ur s pavzo.
V čem vidite aktualnost Butnskale?
Butnskala je politični triler, ki se nam ves čas dogaja. Butnskala je kot vsaka umetnost vizionarska. Prilega se verjetno marsikateremu času in še bolj kot preteklosti in predpreteklosti je opozorilo na tole našo sedanjost, ki se preveša v prihodnost.
Vemo, da avtorja ob nastanku Butnskale, vsaj tako vztrajno trdita vse do danes, nista imela v mislih nikakršne družbene kritike, pa vendar so poslušalci Butnskalo hitro interpretirali kot kritiko totalitarizma in takratnega sistema. Kakšen pa je vaš odnos do tistega dela sodobnega slovenskega gledališča, ki zelo neposredno, tudi agresivno aktivistično vzpostavlja družbeno kritiko sedanjika?
File in Dergi morda res nista imela v mislih družbene kritike, kot smo se je učili pri predmetu Samoupravljanje s temelji marksizma, ampak sta se vrhunsko zabavala in se zafrkavala. Zelo dobro sta se nnorčevala in zadevala v bistvo nečesa konkretnega, kar sta, kar smo pač živeli v tistem času. Tisto, iz česar sta se zafrkavala, pa je verjetno še bolj tukaj v našem času. Fašizem je očitno nekaj, proti čemur ni imuna nobena družbena oblika, noben medčloveški odnos.
Ni nekaj, kar lahko premagaš za vse čase, je nekaj, proti čemur se je treba boriti vsak čas. Kako se naj bori umetnik? Lahko se spopade s sovražnikom v sebi in ustvari nekaj novega ali pa išče stekle lisice zunaj sebe in stopa v lastno past. Kot vedo Bosanci, dober in resničen štos je vedno humor na lasten račun, ali kot je svetoval tisti Grk: Spoznaj samega sebe!
