Letni oder Ruše: simbol rasti, poguma in mladinskega zanosa

Mineva osemdeset let od prve uprizoritve na letnem gledališču v Rušah. Letošnjo edicijo­ prireditve konec avgusta, ki je širši javnosti znana denimo po Kantfestu, je organizirala nova ekipa na čelu z Vesno Glavendekić, v. d. direktorice Javnega zavoda Centra za mlade Ruše (Cezam), in producentko Katjo Beck Kos.

V pogovoru sta pojasnili, kaj ta tradicija prinaša, kako ustvarjati lokalni festival in kaj takšen preplet obeta v prihodnje.

Kakšna je tradicija Letnega odra Ruše in kaj so njegovi glavni mejniki,­ denimo takšni, na katere se ­lahko oprete tudi danes?

Letno gledališče Pod goroj je nastalo na pobudo posameznikov, Rušani so ga ustvarili v prostem času na podarjeni zemlji velikega kmetovalca. Enako so nastajale predstave:­ v prostem času in na pobudo entuziastičnih posameznikov. Mizarji so izdelovali realistične scene, kmetje so posodili konje za Miklovo Zalo ali koze za Krjavlja, tisti, ki so znali pripovedovati, so postali pripovedovalci, starejši so učili mlade, mladi so nadaljevali tradicijo. Ruše z okolico so vsako leto spomladi živele za letno gledališče. Predstave so obiskovali tudi Mariborčani – zanje so organizirali posebne vlake iz Maribora. Na to tradicijo se želimo opreti in poskrbeti, da bo Letni oder pokazal, kaj Ruše in Rušani znamo, ter predvsem, da ga soustvarjamo. V današnjem času pomanjkanja civilne družbe, (finančne) nestabilnosti ter individualizma lahko tovrstna tradicija poskrbi za utrjevanje zrahljanih vezi in povečevanje kohezivnosti v lokalni skupnosti. Festival lahko Ruše z okolico znova naredi privlačne za obiskovalce in mlade družine, ki iščejo dom v solidarni skupnosti.  

Letos je festival ustvarjala nova ekipa. Kaj so bile ključne novosti organizacije in programa?

Programsko se je letos festival odmaknil od klasike zadnjih let, komedij s profesionalnimi igralci, in posegel po širokem spektru kulturnih dogodkov, od koncertov do razstav, ter na oder povabil lokalne ljubiteljske ustvarjalce. Festival je organizirala širša ekipa, ne zgolj Cezam, od študentskih klubov in društev do posameznikov, ki delujejo v Rušah. Poskušali smo izkoristiti potenciale, ki nam jih nudi okolje. Odprli smo novo prizorišče v centru Ruš – Paviljon v parku, ki je lepo zaživel. Organizacija je letos potekala v tesnem sodelovanju, ki ga je narekoval kratek čas predpriprav. Sodelujoči so dva meseca živeli za en cilj – dobro izpeljati festival. Vsi smo poprijeli za vse, vsak je pomagal pri oblikovanju programa in izvedbi, zadnji večer smo v pravi udarniški akciji pozno v noč pospravljali glavno prizorišče, prenašali deske, izbijali vijake in prevažali ­hladilnike.

Eden najbolj znanih in vplivnih festivalov v Rušah, Kantfest, je letos potekal v okviru Letnega odra. Kako se boste z njim povezovali v prihodnje?

Kantfest še naprej ostaja eden vrhunskih programskih zasnutkov Petra Andreja, društva KuKu, kulturnega kluba Nomadi in Cezama. V desetih letih je iz lokalnega prerasel v mednarodni festival. Že nekaj časa gosti priznane domače in mednarodne ustvarjalce in je tudi Letnemu odru dal potrebno programsko linijo. Kantavtorstvo z iskrenostjo, prodornostjo in dosegljivostjo vsekakor podčrtuje ideje, ki jih festival želi doseči.  

Kakšni so načrti, ambicije in vizije za to prireditev in delovanje Cezama?

Kot rečeno, naša vizija je, da bi Letni oder Ruše postal priložnost za predstavitev tukajšnje ustvarjalnosti. Z njim si želimo spodbuditi lokalno produkcijo in ji dati prostor in čas, da se lahko predstavi. Tudi zato se želimo povezovati z domačimi in mednarodnimi festivali in akcijami, ki delujejo na področju skupnostne umetnosti in izkoriščajo skriti potencial. Festival naj bi postal doma in v tujini prepoznaven dogodek, ki bo Rušam znova pripel simbol rasti, poguma in mladinskega zanosa ter jih naredil privlačne za prebivalce in ­obiskovalce.

Festival je znova združil tudi naju. To prijateljstvo in sodelovanje si želiva obdržati in v tem duhu spreminjati Cezam: da bi postal prostor za motivirane ljudi, ki bodo s projekti in programi spodbujali realizacijo novih idej, sodelovanje mladih ter izobraževali v smeri sodelovanja in aktivnega delovanja. Cilj je Cezam, ki ne bo deloval po načelu, kaj vse se ne da storiti, ali temeljil na nečimrnosti, ampak bo mladim nudil zavetje ter možnost ustvarjanja.