Livija Pandur: Gledališče je zame edina oaza živega dialoga

Ob nocojšnji slovenski premieri Evripidove najstarejše drame Alkestida na Ljubljana Festivalu.

Objavljeno
27. avgust 2020 09.15
Posodobljeno
07. september 2020 08.39
»Gledališka umetnost je diagnoza časa in prostora in ni primerljiva z duhovno nehigieno našega vsakdana,« pravi Livija Pandur. FOTO: Aljoša Rebolj
Za Livijo Pandur so več kot tri desetletja ustvarjanja s Tomažem Pandurjem, mednarodno uspešnih gledaliških predstav, od Šeherezade do nedokončane velike koprodukcije Sto let samote. Po monografiji Pandurjevo gledališče sanj, ki je izšla leta 1996, ob peti obletnici smrti Tomaža Pandurja aprila prihodnje leto pripravlja izid druge knjige Od sto minut do sto let samote.Sama je po njegovem odhodu dokončala monodramo Brezmadežna z Natašo Matjašec Rošker v vlogi Jezusove matere, za njo je baletna produkcija Hazarski slovar, družbenokritična predstava Odmevi v madridskem nacionalnem gledališču Teatro Español, povabljena je ...