Manj klasike, več angažmaja

Pred 44. Tednom slovenske drame: Selektor Butala prepričan v živahnost slovenskega gledališča.

Objavljeno
27. januar 2014 18.27
mpi prešernovo gledališče
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Lani je bilo v repertoarju slovenskih gledališč 45 predstav, nastalih po domačih besedilih. Pri več kot polovici omenjenih predstav pa ni šlo za uprizarjanje dramskih besedil v običajnem pomenu, ugotavlja Gregor Butala, selektor 44. izdaje Tedna slovenske drame (TSD).

Če vemo, da je bilo lani v slovenskih gledališčih 110 različnih uprizoritev, gre za »spodobno« razmerje s slovenskim« deli. Resda si je Amelia Kraigher, selektorica 43. festivala TSD, v letu 2012 ogledala več kot 60 predstav, vendar ne moremo govoriti o občutnem zmanjšanju.

»Pri obdobju enega leta gre za relativno omejen časovni okvir, ki ni nujno zadosten za postavljanje trdnejših sodb,« meni Gregor Butala. Po njegovem je bilo leto 2013 z vidika slovenske dramatike zanimivo, nastalo je veliko novih predstav, katerih predlog pred uprizoritvijo ni bilo mogoče videti.

Približno tretjina predstav je nastala v okviru institucionaliziranih gledališč, medtem ko je bila večina predstav, ki temeljijo na slovenskih predlogah, uprizorjena v okviru neinstitucionalizirane produkcije ali pa, sicer v manjšem obsegu, v krogih ljubiteljskih ali polprofesionalnih skupin.

Med gledališkimi hišami je nekaj takih, v katerih je delež predstav po domačih predlogah dokaj visok glede na celotno količino produkcije (Slovensko mladinsko gledališče in Prešernovo gledališče Kranj, delno tudi Anton Podbevšek Teater in SNG Drama Ljubljana), nekatera gledališča, denimo SNG Maribor, SNG Nova Gorica in SLG Celje pa lani sploh niso imela predstav, ki bi nastale na podlagi slovenskih besedil. No, če jih niso imela lani, pa jih bodo nekatera od njih imela prav kmalu, tak je denimo Kralj na Betajnovi, ki bo uprizorjen prihodnji mesec v SNG Maribor!

Večinoma nove, sveže uprizoritve

»Na prste ene roke bi lahko prešteli postavitve starejših ali novejših besedil iz zgodovine slovenske dramatike, ki so nastale po klasičnih dramskih predlogah. Dramske klasike ni veliko ... Večinoma gre za nove, sveže uprizoritve in tudi manj običajne uprizoritvene postopke. Predstave odlikuje velika angažiranost, saj se dotikajo aktualnih, perečih problematik, v raznovrstnosti uprizoritvenih postopkov in poetik ter prevladujočih vsebinskih poudarkih se jasno kažeta ustvarjalna živahnost in intelektualna živost slovenskega gledališča,« ugotavlja Gregor Butala, ki je z izborom predstav za TSD napravil presek lanskoletne gledališke produkcije.

Med osem tekmovalnih predstav na TSD je Butala uvrstil kar sedem krstnih uprizoritev, med njimi sta dva avtorska projekta, le Šeligova Svatba je nastala po besedilu, ki je bilo večkrat uprizorjeno. V spremljevalnem programu bodo na ogled predstave Gremo vsi! v režiji Mareta Bulca in produkciji Maske, Tatovi podob v režiji Maje Delak in produkciji Emanata, Torej v Vršac v režiji Marka Breclja in produkciji DPZN Koper in Cankarjevega doma ter Škrip inc. v režiji Jelene Rusjan in produkciji Maske ter Bunkerja.

Prav te predstave v spremljevalnem programu pa zrcalijo eno najzanimivejših lastnosti lanske produkcije v slovenskih gledališčih, in pri njih ostaja vprašanje, ali v prvi vrsti lahko govorimo o gledališču. Skupno pa jim je to, da so močno vezane na glasbo. »V dveh primerih gre primarno za koncert z dramsko komponento in prepoznavno zgodbo. V tem smislu so vse štiri predstave tudi gledališke in vse se dotikajo aktualnih perečih problematik,« pojasnjuje Butala.

V mednarodnem delu programa TSD, ki nima tekmovalnega značaja, že prihodnje leto pa naj bi ga dobil, bodo na ogled indijska uprizoritev Šukantale Evalda Flisarja, srbska uprizoritev Flisarjeve drame Jutri bo lepše, slovaška uprizoritev 5.fantkov.si Simone Semenič, izraelska uprizoritev drame Hodnik Matjaža Zupančiča in uprizoritev njegove drame Razred v izvedbi Bosanskega narodnega pozorišta Zenica.