María Pagés je po lanskem prvem nastopu na Ljubljana Festivalu takoj prejela povabilo za vnovično gostovanje. K temu je precej prispevala priljubljena španska veleposlanica Anunciada Fernández de Córdova, sama znana kot pesnica in pisateljica, ki je za promocijo španske kulture v Sloveniji veliko naredila.
Tako smemo v že drugem gostovanju Maríe Pagés videti nekakšen politično-kulturni španski projekt, ki bi ga kak naš veleposlanik na tujem bolj težko tako uspešno realiziral. Španska veleposlanica Anunciada Fernández de Córdova je v Križanke na sredino predstavo povabila slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca; ne brez razloga in morda novih nalog in slovenskih načrtov. In ker smo videli v Križankah tudi direktorico Narodne galerije Barbaro Jaki, smo takoj pomislili na načrtovano razstavo slovenskih impresionistov v Madridu.
María Pagés je svojemu nastopu dala preprost naslov Avtoportret – Večer flamenka in poezije, pri čemer besede poezija ne smemo razumeti v smislu branja ali kakšnega literarnega večera, ampak kot peto poezijo dveh posebnih pevcev, Ane Ramón in Juana de Mairene z njunim tipičnim grlnim glasom. Avtoportret je v bistvu predstavitev sebe in svoje osebnosti, delovanja, refleksije in avtorefleksije, odnosa do umetniškega izraza in izpovedi, prikaz temperamenta, valovanja telesa v vseh odtenkih in v celoti.
María Pagés nastopa tako, kot da je vse zelo naravno, in brez vtisa, da gre za performans. Morda sta bila še najmanj naravna njeno pozdravljanje in zahvaljevanje v slovenščini in delček končnega rituala; tako se je zahvalila lepi Ljubljani, Darku (Brleku) in Anuncuiadi (veleposlanici); zbal sem se, da se bo zahvalila še Karlu (za obisk). Na srečo se je še pravočasno ustavila.
María Pagés je le del sijajno ubrane, sodoživete in v vsebinsko izrazno celoto vkomponirane ekipe; vsakdo ve, kaj je njegova naloga v tej umetniški zasedbi. Formalno je bil večer, kot lahko povzamemo po programu, večdelen, a je vse teklo kot zgodba, smiselna izpoved identitete nastopajočih. Vrhunsko znanje je del tistega, kar pozunanja in hkrati ponotranja profil slehernega posameznika na odru. Zrela enostavnost tudi v najtežjih elementih plesa!













