Tiskane izdaje
Zakaj ste se odločili kandidirati
Moj program ni bil revolucionaren; neki stari zdravniški pregovor namreč pravi, če ni polomljeno, ne popravi. Smer, v katero je zajadral Glej, je dobra. Ponujamo prostor neuveljavljenim avtorjem za iskanje izraznih možnosti, do katerih drugje ne bi mogli priti. V Gleju imaš kot ustvarjalec proste roke. Nadaljeval bom z dobrimi praksami; ena od njih je rezidenca, ki so jo začeli letos. Gostovanje skupine ali posameznikov, ki celo leto delajo več stvari, majhne in večje predstave, se mi zdi zanimiv projekt. Bomo videli, kako se bo unesel.
Kakšna je zapuščina Marka Bulca?
Največji del je uvedba rezidence. Bulc je človek, ki se bori za avtorje, človek, ki podpira ustvarjalce. Glej je izrazito avtorsko gledališče, tekst ni bistven. To je močan pečat. Čeprav sem dramaturg, načeloma nisem pristaš teksta. Gledališče je živa stvar, na odru je igralec in ne pisec. Pri vsakem mediju, kjer sem delal, so različni pristopi. Televizija je množična, radio je izrazito domišljijski. Pri gledališču sta igralec in gledalec živi osebi v istem prostoru. Zato je pomembno, da je fokus na igralcu, režiji, torej na komunikaciji med občinstvom in ustvarjalcem. Tu vidim dodano vrednost gledališča. Moj namen bo spodbujanje tega. Bulc in pred njim že Novak sta opravila zelo dobro delo, zato bo moja naloga lahka.
Kje so potrebne izboljšave?
Izboljšati je treba postprodukcijo. Programa se je treba lotiti tudi s produkcijskega vidika, sicer prek odprtega razpisa, kar je pomembna točka. V Gleju namreč programa ne dela umetniški vodja tako, da si izbere neki projekt, ampak je odprti poziv, na katerega umetniki prijavijo, kaj bi radi počeli. Pri produkciji ni težav, ekipa ve, kaj dela, in ti nudi popolno podporo. Pri postprodukciji je problem podoba gledališča, ki je dobro zastavljena, a se to ne odraža dovolj pri gledalcih. Treba je ugotoviti, zakaj ne, tudi pri sebi. Že na začetku moraš projekt zastaviti tako, da ga lahko ponavljaš, da igralci niso tako zasedeni v matičnem gledališču, da ne morejo igrati. Je pa še vrsta odprtih projektov, kot recimo mednarodno povezovanje s podobnimi gledališči v okolici. Veliko je odvisno od financ z ministrstva in MOL, delati moraš s sredstvi, ki so ti na voljo.
Koliko lahko umetniški vodja vodi režiserja v takšnem eksperimentalnem gledališču?
Vedno sem na voljo za pogovor, nasvete. S tem nimam težav. Odvisno, kako veliki egi so režiserji. Ko bom izbiral projekte, bom seveda gledal tudi na to, da se da z avtorji sodelovati. En pregovor pravi, 'več babic kilavo dete', drugi pa, 'več glav več ve'. Tu nekje vmes se moramo gibati. Že s pogovorom o izbranem projektu se da razčistiti, kaj je režiserjeva vizija in kje smo kot gledališče, ki to producira, in kaj je za vse skupaj najboljše. Menim, da kot umetniški vodja lahko veliko dam, toda silil ne bom nikogar, ker to nima smisla. Kljub temu je merilo tudi kakovost. Res je, da je to eksperimentalno gledališče in da so dopuščene majhne napake, vseeno pa sem fašist, ki hoče na koncu imeti izdelek, ki stoji. To pomeni, da me ne bo sram iti na premiero.
Kaj bo za vas največji izziv?
Letos smo bili na gostovanju v Barceloni in tam je izvrsten primer, tega, kar bi Glej lahko postal, Antic Teatre. Podoben je Gleju, le da ima zunaj še vrt in gostilno in je center eksperimentalnogledališkega življa. Takšen prostor druženja bi rad ustvaril tudi v Gleju, vključno s sosednjima galerijama (Equrna in Soteska). Trenutno je to malce mrtva soseska. To je dolgoročni izziv, ki bi ga hotel dokončati v teh treh letih mandata. Osebno pa mi bodo največji izziv prijave na razpis.
Kakšne novosti boste vpeljali?
Nisem revolucionar, zato ne bom veliko spreminjal. Moje delo se bo dejansko začelo z naslednjo sezono, takrat bomo videli rezultate tega, kar bom nabral na izboru, in to bo šele drugo leto. Hotel bi imeti državljansko aktivno gledališče, kar je v bistvu v celofan zavito politično gledališče, to pa ima prizvok protitotalitarizmov. Trenutno smo v časih, ko so na oblasti ljudje, ki imajo veliko masla na glavi, a tega bo prej ali slej konec. Zato nima smisla, da bi se osredotočili samo na to. Državljansko aktivno je besedna zveza, ki nas ne bo zapustila. Tudi če se bo politična kriza umirila, bodo še vedno neke stvari, ki jih bo treba izpostaviti, ki se tičejo nas vseh kot družbe. To je tako klišejsko, ampak res smo se odtujili. Naboja, ki smo ga imeli, ko smo odraščali, ni več, vse se je malo razvodenelo. S trenutnimi upori se ta duh spet prebuja v nas, zato bi bilo dobro, da se ta državljanska aktivnost ohrani.
To ne pomeni, da bomo na vsaki predstavi kričali, dol z ne vem kom. Izbira tematike bo šla v to smer. Ne bom izbiral nekih pravljic, 'kako je vse luštno' ali 'dejmo se pogovarjat za mizo' kot Čehov, težišče bo na pomenu. Pomembna bosta režijski koncept in sporočilnost. Je pa res, da gre za odprti poziv, zato težko rečem, da bo predstava taka in taka, ampak v teoriji ...
Ste vsestranski avtor. Poleg dramaturgije in režije, od radijskih, televizijskih, spletnih (Vest.si) oddaj, dela v gledališču do filmskih scenarijev in režije, delujete tudi v ljubiteljskih gledališčih, kjer ste že vrsto let strokovni selektor za JSKD. Koliko vam bodo prišle prav vse te izkušnje?
V pragmatičnem smislu. Kot selektor delam že pet let, videl sem ogromno predstav ljubiteljskega gledališča, zato lahko profesionalno in hitro ocenim predstavo in prepoznam morebitne napake.
Boste poznavanje različnih medijev lahko uporabili za večjo promocijo Gleja?
Se bom potrudil. Približno mi je jasno, kako stvari delujejo, in nisem več tako naiven, kot sem bil včasih. Ko se bomo lotili nove strategije, kako ljudi pridobiti sem, bomo poskusili biti malo manj naivni in bolj učinkoviti. Izkušnje me delajo predvsem bolj učinkovitega. Če bodo na koncu mandata rekli, da sem bil učinkovit, bom zadovoljen.
Kakšno gledališče je Glej?
To je nišno gledališče, podobnega ni. Ni plesni teater, ni drama, ni opera. Niša je avtorska, eksperimentalna, ki v končni fazi postavlja pod vprašaj tudi gledališče. Dober primer je segment minaturk, ki jih ima Glej že nekaj časa. To so kratki projekti, pri katerih mogoče samo preizkusiš en segment gledališča, če gre skozi, si se nekaj naučil, v obratnem primeru tudi. Definitivno to ni podaljšek akademije, ker ne pridigamo, ampak je to prostor, kamor lahko pridejo ljudje s svežimi idejami in nekaj naredijo.
Boste v tem času še naprej ustvarjali?
Bulc je imel nepisano pravilo, da medtem ko je na položaju umetniškega vodje, ne režira v Gleju. Kar je pravilno, saj s tem zažiraš lasten program. Letos bo sicer na programu moja predstava, ki pa je prišla v Glej še prej, torej po izboru Bulca. Kasneje v Gleju načeloma ne bom režiral, morda le v primeru koprodukcije. Sicer sem stalno dejaven na več področjih. Trenutno delam dokumentarec, dogovarjam se za neke miniserije, pri katerih bom scenarist, delam otroški program na dveh serijah, Frukcologih in Križkražu, še vedno sem na JSKD, kjer sem letos državni selektor.
