Tiskane izdaje
Nocojšnja premiera na velikem odru SNG Drame v letu okrogle obletnice ponuja novo soočenje z veliko vojno, še več, v tragikomični igri Figuræ veneris historiæ Gorana Stefanovskega, napisani po naročilu, je glavna vloga pravzaprav dodeljena prvi svetovni vojni.
Priznani makedonski dramatik Goran Stefanovski, ki je že več kot desetletje profesor scenaristike na Christ Church Collegeu v Canterburyju, piše v makedonščini in angleščini. Delo, ki je nastalo po delu psihoterapevta, seksologa, znanstvenika, pisatelja in zagovornika pravic spolnih manjšin Magnusa Hirschfelda (1868–1935), je napisal v angleščini, v slovenščino ga je prevedla Valerija Cokan.
Režijo podpisuje Aleksandar Popovski, ki je v Drami že režiral, lani Misterij buffo Majakovskega, še prej Barčico za punčke Milene Marković in Za zdaj nikjer Ane Lasić.
Brskanje po človeških dušah
Režiser uprizoritve Aleksandar Popovski opisuje predstavo Figuræ Veneris Historiæ kot poetično potovanje osrednjega lika Magnusa po Evropi, kot njegovo raziskovanje in brskanje po človeških dušah.
»V naši predstavi smo poskušali ujeti trenutke, ki hkrati pomenijo začetek in konec. Z igralci in ekipo smo raziskovali, kdo je bil Magnus, kaj pomeni njegovo delo za današnji čas in kako bi se znašel v aktualnem družbeno-političnem ozračju.«
V pogovoru z dramaturginjo predstave Darjo Dominkuš za gledališki list je Stefanovski povedal, da besedilo temelji na Hirschfeldovem delu Nravstvena zgodovina svetovne vojne iz leta 1931, ki ga je še kot otrok našel v očetovi knjižnici: »Knjigi sem že zdavnaj izgubil. Ponovno sem ju z velikim vznemirjenjem nabavil v trenutku, ko je padla ideja, da o tem napišem dramo. Spomnil sem se vsake strani, podrobno in intimno. Hirschfeldova knjiga govori o nemoralni zgodovini prve svetovne vojne. Pokaže, da je vojna množična orgija, politična perverzija, bakanalija, posiljevanje zgodovine.«
O teh temah, dodaja dramatik, je že pisal v igrah Bakanalije in Odisej in navaja opazko Jamesa Joycea, da je opazovanje človeštva, ki se poskuša zbuditi iz »nočne more zgodovine«, obenem tragično in komično. »Uporabil sem žanr tragikomedije.
Podobno kot pri igrah Bakanalije in Odisej, ki sta bili tragikomični subverziji Evripida in Homerja. Mislim, da je to edini pristop, ki je mogoč. Ton tihega obupa se prilega 20. stoletju, najbolj surovemu od vseh stoletij.«
Hirschfeld, razlaga Stefanovski, je objavil več kot petsto člankov o različnih temah seksologije, zdravja, politike, morale in zgodovine rasizma. V Berlinu je leta 1919 v liberalni atmosferi weimarske republike ustanovil Institut für Sexualwissenschaft. Inštitut za seksologijo je imel veliko knjižnico in arhiv, prirejal je javna predavanja in ponujal zdravniške konzultacije.
Kot Jud, ki propagira napredne ideje, je bil pogosto tarča napadov nacistov. Leta 1928 je sodeloval pri ustanovitvi Svetovnega društva za seksualne reforme. Leta 1930 je odšel na dolgo potovanje v ZDA in okrog sveta. Leta 1933 so nacisti inštitut s knjižnico vred zažgali, Hirschfeldu pa odvzeli nemško državljanstvo. Umrl je v Nici dve leti kasneje.
Ljubezen v času vojne
Dramaturginja Darja Dominkuš je v besedilu Posiljena Evropa, objavljenem v gledališkem listu, zapisala, da bi Figuræ Veneris Historiæ »lahko imenovali tudi 'ljubezen v času vojne', kajti tako kot nasilje ima tudi ljubezen več obrazov, eros in tanatos se med vojno še posebej prežemata. Čeprav vojna erotiko najpogosteje spreminja v pornografijo, gon po preživetju ne vodi samo v zlorabljanje in ubijanje sovražnikov, temveč tudi k iskanju stika, bližine in topline. (...)
Igra Stefanovskega spominja na velika platna Hieronima Boscha: v globalni grozi njegovih podob se skriva nešteto slikovitih podrobnosti, ki vzbujajo presenečenje in smeh in odpirajo neslutene prostore groteske in absurda. Paradoksi človekove usode spominjajo na tiste gledalce Straussove frivolne operete Netopir, ki so 28. julija 1914, kot v igri navaja Magnus, mislili, da je vojna napoved samo del predstave.«
Vojne so perverzije zgodovine, pravi Stefanovski. Hirschfeld je proučeval predvsem povezavo med vojno in človekovim vedenjem ter dokumentiral številne še danes neverjetne in šokantne pojave, ki so spremljali dotlej najbolj množično morijo v človeški zgodovini. Človeka občutek, da ga že jutri morda več ne bo, sili v svojevrstno brezglavo in tudi tvegano predajanje telesnim užitkom, ki so ena redkih stvari, ki mu še preostanejo.
Vojna, ki po svoje kroji usodo, ima v igri glavno vlogo. Njeno uničevalnost in njene paradokse Stefanovski v svoji zgodovinski družbeni satiri prikazuje s črnim humorjem, sarkazmom in svojevrstnim razumevanjem vsakršnih človeških šibkosti. Obenem gleda na prvo svetovno vojno kot na predigro k novi moriji, ki je nastopila, še preden so se lahko zares zacelile rane in prebolele travme iz prejšnje.
