Na čelu Šentjakobskega gledališča odslej Boris Kobal

Izbran je bil na razpisu gledališča, ob izbiri pa je predlagal, da prevzame tako mesto direktorja kot umetniškega vodje.

Objavljeno
17. maj 2017 15.33
jsu-Boris Kobal
V. U., STA
V. U., STA

Vodenje Šentjakobskega gledališča Ljubljana bo prevzel Boris Kobal. Kot je povedal, je bil izbran na razpisu gledališča, ob izbiri pa je predlagal, da prevzema tako mesto direktorja kot umetniškega vodje.

Kobal, ki bo na položaju direktorja zamenjal dosedanjega v. d. direktorja Gregorja Usenika, umetniško vodstvo pa bo prevzel od Simona Šerbinka, je prepričan, da bo le z združitvijo obeh funkcij lahko v celoti uresničil svojo vizijo.

Poudaril je, da je gledališče sprejel v dobri kondiciji, saj je večina sporov tako z Mestno občino Ljubljana kot z Lutkovnim gledališčem Ljubljana zglajena. Tudi s finančnega stališča gledališče ni v rdečih številkah, saj ga je na noge postavil njegov predhodnik Usenik.

Dolga gledališka kilometrina

Kot je spomnil Kobal, ima izkušnje z vodenjem gledališč, med drugim je bil za kratek čas na čelu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, med letoma 1997 in 2007 pa je bil direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Po končanem študiju je skoraj 20 let v različnih gledališčih deloval kot svobodni umetnik, svojo kariero pa je, kot se je pošalil, »začel in jo bo očitno tudi končal kot amater«.

Šentjakobsko gledališče bo ohranil kot repertoarno gledališče, želi pa si odpreti nov oder oziroma malo sceno, ki ne bi bila abonmajska, pač pa bi ponujala bolj drzne predstave. Te bodo še naprej režirali profesionalni gledališčniki, možnost pa bo dal tudi nadarjenim članom gledališča.

Gledališče bo vodil z umetniškim svetom, v katerem sta dva člana gledališča – Rok Glavan in Mojca Lavrič – ter dva zunanja – Jaša Jamnik in Živa Čebulj. Zadnja bo delovala tudi kot lektorica, ki je gledališče doslej ni imelo.

Glavna Kobalova skrb bo igralski ansambel, ki mora po njegovih besedah imeti občutek, da jim nekdo sledi. »Igralci morajo imeti očeta, ki poskuša z njimi premoščati težave in se veseliti njihovih uspehov,« je pojasnil.

Sezona črnega humorja

Prihodnjo sezono je zasnoval še Šerbinek, Kobal je ne bo spreminjal, morda pa bo dodal kakšen projekt. Sezona, ki bo obarvana s črnim humorjem, bo ponudila šest premier. Med drugim bodo prvič sodelovali v koprodukciji. Z gledališčem Toneta Čufarja Jesenice bodo novembra na oder postavili odrsko priredbo romana Petelinji zajtrk Ferija Lainščka. Predstavo bo režiral Gojmir Lešnjak - Gojc, ki bo za predlogo uporabil priredbo romana za film in radijsko igro, v njej pa ne bo nastopila Severina, pač pa ena izmed slovenskih estradnic.

Po filmski predlogi je nastala tudi kriminalka avtorja Reginalda Rosa Dvanajst mož, ki jo bo na oder postavila Ira Ratej. Obeta se igra Milana Jesiha Brucka ali obdobje prilaganja v režiji Zvoneta Šedlbauerja ter komedija Erica Chappella O mrtvih samo dobro, ki jo bo režiral Jamnik. Na sporedu bosta še komedija Iztoka Lovrića Ne šlataj – 220 V! v režiji Gorazda Žilavca in črna komedija Christiana Lollikea Oprosti, stari režiserja Borisa Ostana.

Spregovorili so o še dveh predstavah te sezone, ki bosta premiero doživeli v petek. V Šentjakobskem gledališču bo na ogled predstava po knjigi Giovannija Boccaccia Dekameron, ki jo je režiral Primož Ekart, na Ljubljanskem gradu pa otroška predstava Ljubljanski zmaj, za prijatelje Franci, pod katere besedilo se podpisujeta Damijan Perne in Žiga Sedmak, ki je predstavo tudi režiral.

Dekameron v dramatizaciji Janeza Usenika prinaša šest zgodb iz Boccacciovega besedila na temo osvobajanja telesa, otroška predstava pa v ospredje postavlja zgodbo Friderika III. Habsburškega in njegove soproge in seveda ljubljanskega zmaja, je povedal Sedmak.