Nevarna razmerja: Fenomen ljubezni in demonske spletke

Predstavo v režiji in koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića je občinstvo v Dubrovniku nagradilo z ovacijami.

Objavljeno
22. avgust 2014 17.11
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura

Prva baletna (ko)produkcija in praizvedba v petinšestdesetih­ letih Dubrovniških poletnih iger je vsekakor izjemno priznanje za balet SNG Maribor.­ Projekt Nevarna­ razmerja je bil na nedavni premieri­ deležen ovacij občinstva in afirmativnih kritik ter je izpolnil visoka pričakovanja.

Preboj se je zgodil lani, ko je mariborski balet gostoval s predstavo Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, po navdušenem odzivu občinstva pa je bila po besedah intendanta festivala Krešimirja Dolenčića edina logična poteza, da se balet enakovredno vključi v repertoar.

Prav tako se jim je zdelo logično,­ da letos ponovno povabijo mariborski baletni ansambel in Valentino Turcu, ki je koreografirala in režirala tudi Romea in Julijo. Koprodukcija med SNG Maribor, dubrovniškim festivalom in Ljubljana Festivalom se je izkazala za optimalno, izbor projekta pa so zaupali Valentini Turcu in Leu Mujiću.

Oba koreografa med drugim druži šolanje pri znamenitem Mauriceu Béjartu v Lozani, lani sta sodelovala pri plesni scenski adaptaciji Ane Karenine v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču, Nevarna razmerja pa so bila izziv kot plesna rekonstrukcija kultnega epistolarnega romana Pierra Choderlosa de Laclosa in njegova ­reaktualizacija.

»Živimo v obupnem času, ko so družbeni in intimni odnosi podobno spervertirani kot v ancien régime, družba, ki se je izpela. S kolegom Mujićem sva sprva izhajala iz retrospektivnega stališča poustvaritve danes že arhaičnih relacij in atmosfere, vendar sva se z vsakim plesnim korakom vedno bolj znašla v sedanjosti. Družbo obvladujejo spletke, intrige in zlorabe pozicij moči, odsotnost vrlin vzbuja strah, zato razmerja niso nič manj nevarna, kot so bila v časih pred francosko revolucijo«, je dejala Turcujeva.

Vsi Laclosovi liki so še kako živi tudi danes, včasih smo jih poetizirali in literalizirali, danes jih več ne prepoznamo, saj je prisotna vsesplošna mimikrija ali pa množični mediji tovrstne zlorabe banalizirajo in jih s tem minimalizirajo.

In vendar se še vedno zastavljajo temeljna vprašanja, kako preseči brezobzirne ambicije, licemerje, zlobo, objestnost, voljo do moči in vplivnega družbenega položaja, dominacijo statusnih simbolov, predvsem pa analizirati fenomen ljubezni. Kje je danes njeno mesto, je še mogoča njena realizacija v čisti formi, ki ima odrešujoč pomen in premaguje še tako demonske spletke?

Številne izpeljave in interpretacije

Turcujeva poudarja, da je osnova baleta seveda roman, vendar je pri pripravi dramaturgije seveda raziskala vse interpretacije Nevarnih razmerij, ki so v preteklem stoletju doživele pravo dramsko in predvsem filmsko renesanso. Najbolj znan je seveda filmski projekt Stephena Frearsa, vendar je nanjo naredil večji vtis filmski prvenec Rogerja Vadima, v katerem sta osrednja lika odigrala Jeanne Moreau in Gérard Philipe.

In tukaj je še nešteto izpeljav, ki se na Laclosov roman naslanjajo le ohlapno; Kvartet Heinerja Müllerja se jima je z Mujićem nedvomno zdel intriganten, saj bi lahko z njegovo strukturo nekoliko razbila uglajen »parfumski« značaj dela, vendar sta se odločila Kvartet, ki ima zgolj dva protagonista, prihraniti za kdaj kasneje.

Sicer pa so tudi med koreografoma mestoma vladala nevarna razmerja. »Značajsko sva si diametralno različna, jaz sem bolj madame de Tourvel, Mujić pa markiza de Merteuil, vendar sva oba ostra in brezkompromisna pri realizaciji svojih vizij,« je dejala Turcujeva. Rezultat tandemskega dela je neobaročni balet, kot sta ga naslovila, saj se klasična baletna forma dopolnjuje z nekaterimi prvinami sodobnega plesa in gestualne drame.

Enako velja za obenem klasične in brezčasne kostume Alana Hranitelja, ki očrtavajo značaj vsakega lika in simplificirano sceno Ivana Kirinčića, ki odlično korespondira z naravno kuliso cerkve svetega Ignacija. In za glasbo; v izboru sicer prevladujejo dela baročnih skladateljev, vendar v sodobnih interpretacijah, Vivaldi, denimo, v prekomponirani verziji sodobnega britanskega skladatelja nemškega rodu Maxa Richterja.

In tako kot je Richter označil svojo različico Vivaldijevih Štirih letnih časov kot »nov, svež sprehod po pokrajini, ki jo vsi poznamo in je zato sploh več ne opazimo«, se zdi, da je tudi občinstvo v Dubrovniku podobno sprejelo balet Nevarna razmerja, saj tako navdušenih ovacij letos menda še ni bilo slišati.

Producentka Nikolina Putica je dejala, da je bil to pravzaprav najbolj pričakovan projekt festivala, saj je šlo ob množici nastopajočih – letos je v Dubrovniku nastopilo več kot dva tisoč umetnikov iz vsega sveta – za baletno premiero in predvsem za nekonvencionalen projekt, ki ima tudi značaj eksperimentalnega.

Večina baletnih solistov prihaja iz mariborskega baletnega ansambla, medtem ko je vlogo markize de Merteuil odplesala Jelena Lečić. Po treh razprodanih predstavah v Dubrovniku, kjer se festival jutri končuje, se Nevarna razmerja selijo na Ljubljana Festival, kjer jih bo mogoče videti 28. avgusta, novembra pa bo tudi premiera v matičnem SNG Maribor.