Tiskane izdaje
Umetniški vodja opere Branko Robinšak je razložil, da upoštevanje navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne pomeni le bistvenega zmanjšanja števila sedežev v dvorani, ampak tudi spremenjeno postavitev orkestra, opernega zbora in solistov: zaradi upoštevanja razdalje med nastopajočimi so orkester preselili v zaodrje, zbor in pevci pa stojijo na odru pred njim.
Mascagnijeva operna enodejanka Cavalleria rusticana in Leoncavallijeva dvodejanka Glumači veljata za klasični diptih iz literature italijanske veristične opere, deli z vsakdanjima zgodbama in s strastmi preprostih ljudi, z vsebinami, ki so konec 19. stoletja navduševale z odrov glasbenega gledališča.
Prvič sta bili skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere. Režijo so zaupali staremu znancu ljubljanskega opernega odra Manfredu Schweigkoflerju, domači orkester pa bo tokrat prvič vodil mednarodno uveljavljeni ameriški dirigent italijanskih korenin Marc Tardue.
Soočenje z novo resničnostjo
Za 12. november je načrtovana premiera opere Pavla Šivica Samorog, z njo bodo zaznamovali 25. obletnico skladateljeve smrti in 90. obletnico rojstva Gregorja Strniše, čigar dramska predloga je Šivicu rabila za izhodišče. Opero, ki je bila doslej izvedena zgolj za snemanje na Radiu Slovenija leta 1983, bo dirigiral Igor Švara, dogajanje, ki ga je Šivic sicer postavil v srednjeveško mesto, pa je režiser Vinko Möderndorfer drzno prenesel v današnji čas bolečega soočenja z novo resničnostjo in njenimi posledicami, ki se dotikajo slehernega med nami.
Za februar prihodnje leto je v režiji Matjaža Bergerja načrtovana mojstrovina Giacoma Puccinija Tosca, ki zaradi vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu. Marca bo sledila lirična tragedija v dveh dejanjih Capuleti in Montegi Vincenza Bellinija, osredotočena le na zadnji dan življenja veronskih ljubimcev. Glasbeni vodja in dirigent opere, ki ponuja enega najbolj pretresljivih zaključnih prizorov iz opernega repertoarja, bo Gianluca Marcianó, režiser Frank Van Laecke. Opero večnih motivov – vojne, smrti, ljubezni in maščevanja – Trubadur Giuseppeja Verdija bosta maja na ljubljanski oder postavila glasbeni vodja in dirigent Simon Krečič in režiser Krešimir Dolenčić.
Baletne premiere nove sezone je predstavil umetniški vodja baleta Petar Đorčevski, prva bo januarja koprodukcija s Cankarjevim domom, pripovedni klasični balet v treh dejanjih Spartak Arama Iljiča Hačaturjana. Z likom uporniškega gladiatorja v boju s sužnjelastniško oligarhijo je armenski skladatelj uspešno zajel umetniško držo sovjetskih petdesetih let, ob tem pa sta ga pritegnila antični kontekst zgodbe ter univerzalnost boja za osebno in kolektivno svobodo. Koreografijo podpisuje Jiří Bubeníček, »koreograf jedrnatega zajema vsebin in izvirne sodobne občutljivosti«, scenografijo Otto Bubeníček, dirigiral pa bo dirigent armenskega rodu Karen Durgaryan.
Aprilska baletna premiera bo balet koreografa Renata Zanelle Vsi na valček, pred leti ustvarjen za baletni ansambel Dunajske državne opere, zdaj pa prirejen za plesalce ljubljanskega baleta. Večer v slogu tradicionalnih novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov, so zapisali v SNG Opera in balet, je z glasbo Johanna Straussa, Johanna Straussa ml., Josepha Straussa, Giuseppeja Verdija in Gustava Mahlerja tradicionalna, moderna, romantična, nostalgična in zabavna baletna poslastica, polna energije in humorja.
