Tiskane izdaje
Na 92. rojstni dan spoštovanega in cenjenega dramaturga, literarnega in gledališkega zgodovinarja ter teatrologa Dušana Moravca (r. 4. oktobra 1920 v Ljubljani) so v Slovenskem gledališkem muzeju (SGM) v Ljubljani pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so predstavili zbornik Pogledi na delo Dušana Moravca, kakor sta ga spodbudila, pripravila in uredila Vasja Predan in Ivo Svetina.
Najnovejši jubilejni zbornik je izšel kot 90. zvezek v 49. letniku zbirke Dokumenti SGM, ki jo je kot nekdanji direktor tega muzeja (v obdobju 1962-1975) zastavil prav slavljenec, ter ob 60-letnici ustanovitve SGM (1952-2012). Direktor SGM in sourednik zbornika Ivo Svetina je povabljenim predstavnikom SAZU, dramskim umetnikom ter številnim nekdanjim in sedanjim sodelavcem muzeja uvodoma dejal, da je akademik Dušan Moravec postavil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja trdne razvojne temelje te ustanove. S svojim žlahtnim pozitivizmom, ki je daleč od suhoparnega naštevanja in hladnega katalogiziranja zgodovinskih dejstev, nam je ustvaril obsežno, zanesljivo, živo ter duhovito pripoved o zgodovini gledališča na Slovenskem.
Njegov sourednik Vasja Predan je obnovil manj znano podrobnost iz jubilantovega življenjepisa, iz katerega je razvidno, da si je Dušan Moravec že kot študent slavistike pred 2. svetovno vojno in kot vnet ljubitelj gledališča pisno zastavil svoj dolgoročni raziskovalni načrt, ki ga je po 2. svetovni vojni in vse do današnjih dni tako rekoč dosledno izpolnil, a tudi marsikaj nepredvidenega tudi dodal (npr. uredniško delo pri izdajah Zbranih del slovenskih pisateljev).
V zajetnem zborniku akademika Dušana Moravca predstavljajo: Francka Slivnik (direktorja SGM), Vasja Predan (gledališkega zgodovinarja), Mojca Kreft (gledališkega portretista), Ivo Svetina (teatrologa), Štefan Vevar (s Portretno skico Dušana Moravca), Petra Pogorevc (z zasnovo in prvim obdobjem specializirane teatrološke Knjižnice MGL), Denis Poniž (s pedagoškimi izkušnjami ob uporabi njegovih »bazičnih monografij« slovenske teatrologije), Bogomila Kravos (o tržaškem gledališču v delih jubilanta), Ivo Svetina (o hrvaškem gledališču v njegovih delih), Goran Schmidt (o jubilantu kot uredniku Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev) ter Mirko Mahnič (o sooblikovalcu in zgodovinarju slovenskega gledališča).
Kakor vedno zadržani in skromni Dušan Moravec je po izrazih iskrene zahvale obema pobudnikoma in urednikoma ter vsem sodelavcem zbornika ponovno izkazal svojo prepoznavno duhovitost z besedami, da je iz prebranih prispevkov o sebi izvedel veliko novega in pretirano dobrega, tako da se mora vprašati, ali bi po vsem prebranem moral spremeniti slabo mnenje o sebi.
»Komemorativnemu« razpoloženju ob častitljivem življenjskem jubileju se je skušal izogniti tudi z jedko anekdoto iz življenjepisa Otona Župančiča, ki je ob vsesplošnem narodnem proslavljanju svojega abrahama izjavil, da bodo Slovenci nekoga lahko slavili tudi tako dolgo, da ga bodo uničili.
