Tiskane izdaje
»Obiski na ministrstvu za kulturo so podobni obisku pri psihiatru – terapevt vljudno posluša, kima in se z vsem strinja, spremeni pa se ne nič«. Tako stanje na področju sodobnega plesa ocenjuje Matjaž Farič, umetniški vodja festivala Fronta in direktor zavoda Flota.
Performa, mariborski mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških projektov s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti, je bila priložnost za analizo stanja, ki nikakor ni idealno.
Farič poudarja, da je sodobni ples še vedno na stopnji eksperimentalnega, scena je razpršena na številne individualne ustvarjalce, nujna bi bila institucionalizacija in zasnova piramidalne strukture.
Ob vseh zadregah z ministrstvom, kjer se obnašajo, kot da je ples za avtorje svojevrsten hobi, je tukaj še obilo administrativnega dela, tako da po Faričevih besedah zmanjkuje časa za refleksijo in čisto umetniška vprašanja.
Snježana Premuš, ko-direktorica Zavoda Federacija in koreografinja, je opozorila na hermetično zaprta prizorišča tistih redkih ustvarjalcev, ki razpolagajo s svojimi prostori, namesto da bi potekala tekma za umetniške dosežke, se vsi ukvarjajo z zagotavljanjem vsaj zasilnih produkcijskih pogojev.
Nina Meško, članica komisije slovenske sodobnoplesne platforme Gibanica, ugotavlja, da lahko danes v najboljšem primeru funkcionirajo le še solo ali duo projekti, za bolj ambiciozne predstave z večjimi zasedbami enostavno ni dovolj sredstev.
Položaj tudi drugod po Evropi ni veliko boljši, portugalska plesalka in koreografinja Cristina Planas Leităo se srečuje s skoraj identičnimi problemi. Zadnjih deset let je sicer preživela na Nizozemskem, kjer so bili pogoji še nedolgo tega skoraj idealni, denar je dobil tako rekoč vsak, pred dvema letoma pa je prišlo do drastičnih rezov in plesna scena je danes povsem drugačna.
V Švici je denarja sicer relativno veliko, še zlasti v francosko govorečem delu države je plesna produkcija zelo obsežna in kvalitetna, po besedah švicarskega plesalca in koreografa Simona Wehrlija pa je osrednji problem v tem, da ljudje, ki so v osemdesetih letih preteklega stoletja zagotovili solidne pogoje, sedaj vztrajajo na svojih položajih, medtem ko so mlajše generacije odrinjene na rob.
Kakorkoli že, organizatorji festivala Performa vztrajajo in tudi letos so v Maribor pripeljali nekaj zanimivih avtorjev, dva projekta pa sta po besedah umetniške vodje Mojce Kasjak doživela tudi svojo premierno izvedbo. V skladu z omejenimi sredstvi so bile to manjše, komorne predstave, vendar zato prav nič manj kvalitetne.
Med zanimivejšimi je bil nedvomno Zelo dolgočasen komad, kjer se je portugalski gostji pridružila Jasmina Križaj, enako predstava Nova garda pleše v izvedbi Plesne izbe Maribor ter španski tandem Loscorderos.sc/ULTRAInnocence. Njegova člana David Climent in Pablo Molinero sta svoje principe predstavila tudi na delavnici tako imenovanega fizičnega gledališča.
