Ocena Harper Regan: Popotovanje k sebi

V repertoarnem nizu na temo medsebojnih razmerij v družini so na Mali sceni MGL uprizorili slovensko praizvedbo igre sodobnega angleškega dramatika Simona Stephensa (1971) Harper Regan (2008). Besedilo o srednjeletni in srednjeslojni angleški naslovni junakinji, ki v nekaj dneh uporniškega popotovanja k umirajočemu očetu in nazaj v novi luči ugleda dotedanje življenje svojih najbližjih in same sebe, obenem pa razkrije tudi značilne podobe družbenega ozadja, je v sodobno mestno govorico prevedla Alja Predan (lektorica je bila Barbara Rogelj) ter v univerzalen in večpomensko degradiran urbani prostor scenografke Petre Veber ob dramaturški pomoči Eve Mahkovic postavil režiser Boris Ostan.

V svoji igri Stephens tankočutno, nevsiljivo in brez moraliziranja na oder postavi zadnje čase pogosto obravnavano temo pedofilije in njenih posledic tako na pravnomočno obsojenega delikventa Setha Regana kot na njemu najbližje družinske člane. V treh dneh popotovanja njegove žene in matere njegove hčere Harper Regan k bolnemu očetu iz Londona v Manchester ter nazaj nam nazorno prikaže tudi sodobne civilizacijske okvire, polne vsesplošne medijske erotizacije in ob njej vse bolj stežka prikrito posameznikovo spolno in ljubezensko nezadoščenost. Očetova bolezen in smrt postaneta za Harper Regan ključna spodbuda in vzvod za ozaveščevalen uporniški korak stran od ustaljenega in predvidljivega, in s tem tudi za ozaveščevalen pogled na bližnje okoli sebe ter na samo sebe.

Na stiliziranem enovitem prizorišču Petre Veber, ki spominja na neprijazne, umazane in zanemarjene mestne garaže, postajališča, čakalnice, kleti in nočne lokale, je režiser središčno vlogo naslovne junakinje še poudaril s tem, da je večina njenih partnerjev na odru nastopila v več vlogah ter da so se v nekaterih prizorih ti pojavili tudi kot neme spominske podobe. K nekoliko nostalgično rockerski in punkerski podobi uprizoritve so prispevali socialno in značajsko pomenljivi kostumi Belinde Radulović, za decentno zvočno in glasbeno vzdušje ter razpoloženje pa je poskrbel avtor glasbe Branko Rožman.

Med igralci je nosilno vlogo ves čas dejavne naslovne junakinje Harper Regan, ki je v središču dogajanja kot drzna generatorka in obenem žrtev intenzivnega zunanjega in notranjega dogajanja, s širokim razponom čustvenih stanj, življenjskih stališč ter preživetveno trdoživih in odrešilnih spoznanj, oživila Jette Ostan Vejrup. S težko senco krivde in strahu je njenega obsojenega in brezposelnega moža Setha zaznamoval Milan Štefe, ki je z nenapadalno nežnostjo in iskrenostjo napolnil tudi Jamesa, njenega ljubimca za eno noč.

Tri prepoznavno različne, a med seboj podobne možačaste postave, zamejene v okvire brezobzirnega biznisa, čutnega uživanja ter srednjeslojne nestrpnosti, je razločno izrisal Lotos Vincenc Šparovec. Vlogi občutljive, notranje razrvane ter v prihodnost usmerjene hčere Sarah ter rutinsko brezčutne bolniške sestre Justine je dodala Nika Rozman. Izvotljeno uspešnost polaščevalske in do drugih prezirljive matere Alison je upodobila Marijana Jaklič Klanšek, dve različici plahih in nekoliko zavrtih, a iskrenemu človeškemu stiku široko razprtih mladeničev pa je dodal Vito Weis.