Tiskane izdaje
Kot svojo drugo premierno uprizoritev v sezoni so na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) širokopotezno predstavili slikovito pripovedko Frana Saleškega Finžgarja (prvič objavljeno leta 1944 po motivih francoske srednjeveške viteške zgodbe o vitezu Pierru in lepotici Maguelonni, povzete po eni od orientalskih pravljic iz Tisoč in ene noči) o cesarični Makalonci, kakor jo je okrajšala, dramatizirala, ji zasnovala likovno podobo ter jo ob sodelovanju dramaturga Blaža Lukana in lektorice Tatjane Stanič zrežirala Eka Vogelnik.
Arhaični trubadurski ljubezenski »pesnitvi« o petem kraljevem sinu Petrusu – nekakšnem »desetem bratu«, ki mora »s trebuhom za kruhom« po svetu – in lepi cesarični Makalonci – katere srce si zlahka pridobi z viteško zmago nad strašnim Vitezom od zvezd, ne pa tudi naklonjenosti njenega očeta, cesarja, zaradi česar sledi pričakovani beg uporniških zaljubljencev z vrsto dodatnih zapletov in zastranitev … do srečnega konca –, so ustvarjalci našli ustrezno domišljeno, slikovito in plastično likovno ter lutkovno podobo.
V središču prizorišča je bila knjiga, iz katere ploskovite dvodimenzionalnosti so se na več prostorskih ravneh in v tridimenzionalnost razmahnili slikoviti junaški, viteški, pustolovski in nežni ljubezenski prizori Petrusovega popotovanja.
Za starčevsko toge in institucionalno »zarobljene« značaje Kralja, Cesarja in Kovača, postavljene v ploskovitost knjige, je avtorica uprizoritve uporabila preprosto in togo govorico ploskovitih lutk. Za življenjsko polnokrvnejše značaje uporniškega ljubezenskega para ter razumevajoče Kraljice in Pastirice pa bolj nežnih, krhkih in subtilnih marionet na kratkih navezavah z dvojniki, vódenimi od spodaj.
Posebej duhovito so delovale »kolektivne« upodobitve petih kraljevih sinov, ovac in številčne sovražne vojske s skupno »glavo« zloslutno požrešnega »kolesa«.
Za učinkovito in živahno oživitev lutk tehnologa Mitje Ritmaniča je s kvartetom privrženih igralcev in animatorjev poskrbel asistent režije Brane Vižintin, ustrezno bogato in spevno glasbeno spremljavo, mestoma naslonjeno na slovenske ljudske viže in napeve, mestoma pa navdihnjeno z vplivi sodobne tako imenovane svetovne glasbe, pa je prispevala avtorica glasbe Brina Vogelnik z odličnimi inštrumentalisti.
Z zanesljivimi glasovnimi in pevskimi interpretacijami ter animacijami številnih odrskih oseb, ki so si jih med seboj virtuozno in natančno podajali, so starosvetno pripovedko iz žlahtnega literarnega izročila radoživo in očarljivo oživili Klemen Janežič (Petrus), Maja Kunšič (Makalonca), Matevž Müller (Vitez od zvezd, Kovač, Kralja in Cesar) ter Urška Hlebec (Kraljica, Pastirica).
