Tiskane izdaje
V novogoriškem SNG so (v koprodukciji s Kudom Pozitiv Ljubljana in Umetniško gimnazijo Nova Gorica) posebej za najstnike (zanje je na naših gledaliških odrih najmanj poskrbljeno) pripravili slovensko praizvedbo igre sodobne nemške igralke, režiserke in dramatičarke Katje Hensel (rojene leta 1967) Cifra, mož (Kopf oder Zahl, 2009).
Njeno uprizoritveno odprto besedilo, ki se izkustveno navezuje na bogato izročilo nemškega gledališča za mlade, je nastalo po naročilu na osnovi gledaliških delavnic in improvizacij na temo nasilja, ki jih je avtorica vodila med mladimi kot protagonisti in ciljnim občinstvom svoje igre v Nikoziji
in Berlinu.
V ospredje je Henslova postavila nemirnega, negotovega in samotnega petnajstletnika Krištofa, ki se po vrnitvi iz prevzgojnega doma želi v novem šolskem okolju in z novimi vrstniki za vselej posloviti od prejšnjih družbeno spornih in preganjanih vedenjskih vzorcev in »prijateljev«, ki so ga vztrajno zapeljevali na stranpoti. Pri tem mu po eni strani prav nič ne pomagajo značilno odsotni starši (oče je, paradoksalno, oficir na eni od mirovnih misij OZN), po drugi strani pa njegove najboljše namere od znotraj nenehno razjeda in postavlja pod vprašaj drugi del njegove osebnosti – Drugi.
Krištofov notranji konflikt je dodatno ponazorjen z razpetostjo med romantičnim svetovljanskim popotništvom Vernovega romana V osemdesetih dneh okoli sveta (1872) ter drznim spuščanjem v globočine lastne duševnosti, toda brutalno postavljen v prepoznavno družbeno vsakdanjost svetovnega in lokalnega nasilja, nestrpnosti in samovolje odraslih in »velikih«, ki s samoumevnostjo zlorabljajo svojo moč in z njo manipulirajo. Prav njim (in torej tudi nam, odraslim) Krištof z obema obrazoma svojega jaza na koncu »u fris« zapoje svoj jedko uporniški rap, ki zazveni kot še en ozaveščevalni poskus »zmerjanja občinstva«.
Režiser Marko Bulc se je ob sodelovanju prevajalke in dramaturginje Urške Brodar odločil za gostovanjsko prilagodljivo uprizoritev z dvema protagonistkama ter veliko in slikovito šolsko torbo, v kateri so spravljeni vsi pomenljivi rekviziti (scenograf je Damir Leventić). Kostumografka Mateja Benedetti je poskrbela za slikovita sodobna fantovska kostuma in zgolj z barvami njunih rokavov nakazala, da je to ena oseba v dveh podobah. Ključni notranje energetsko nabiti ter pred zunanjim svetom negotovi in ranljivi fantovski različici Krištofa sta temperamentno in s pravo mero oživili Medea Novak kot pozitivno nastrojeni Krištof ter Arna Hadžialjević kot negativno destruktivni Drugi. Obe sta samostojno izbrali in brez lektorske pomoči uresničili najstniški slengovski različici primorskega pogovornega jezika. Rapovske vložke je prispeval Valterap, za primeren odrski gib in ples pa je poskrbel Sebastijan Starič.
