Tiskane izdaje
En kralj Lear gor ali dol, kdo bo to sploh opazil. Ta nezaslišana, pravzaprav kar bogokletna iztočnica se zdi simptomatična za besedilo Ronalda Harwooda, saj postavlja v ospredje fenomen gledališča in vsega, kar je – ali naj bi bilo – z njim povezano.
Dvomiti o njegovi totaliteti, vzvišenem poslanstvu ter brezkompromisni zavezanosti njegovih akterjev je še danes nedostojno, čeprav se funkcija in položaj gledališča spreminjata.
Garderober je ob vseh univerzalnih premisah tudi tipično britanski. Tam je odnos do gledališča vseskozi zelo specifičen, uspelo jim je združiti na videz nezdružljivo, namreč, ohraniti ekskluzivnost in posvečenost gledališke dvorane in hkrati privabiti vanjo najrazličnejše sloje ljudi, kar je še danes eden od garantov za vitalnost britanske gledališke scene. To je pomenilo tudi deinstitucionalizacijo gledališča in brezkončne turneje po periferiji, daleč od glamurja velikih odrov, s čimer poslanstvo igralca dobi povsem drugačne dimenzije.
Takšen nomadizem pri nas ni povsem neznan, vendar je to prej izjema kot pravilo, ki je omejena na nepretenciozna amaterska gledališča, komercialne projekte ali občasne modne domislice etabliranih institucij, sicer pa ostaja polje gledališkega še vedno domena relativno ozkih krogov. Garderober seveda zunaj tega konteksta odpira tudi univerzalne in predvsem intimne dileme, in to ne le igralcev, temveč vseh, ki so kakor koli povezani z gledališčem.
Režiser Veljko Mićunović se je odločil za konvencionalno postavitev z nekaterimi skoraj neopaznimi posegi v dramsko strukturo. Stalna prisotnost vseh akterjev na odru, ki se izmenično vključujejo v dogajanje, daje vtis antiiluzionizma, kar še potencira lapidarna scenografija Hansa Georga Schäferja.
Gre za nekakšno različico théâtre statique, v slogu mono- ali duodrame, odnosi med protagonisti so omejeni na najbolj osnovne interakcije oziroma se te reducirajo na sicer glasne, vendar bolj ali manj nepomembne epizodnosti, v igri so pač veliko pomembnejše stvari. Vsak akter je po eni strani usodno vpet v profesionalno in družbeno mrežo, vendar obenem obupno prepuščen samemu sebi, z vsemi elementi zmagoslavja in travm je prisiljen opraviti sam.
Ivo Ban kot Sir odlično uteleša nasprotujoče si osebnostne karakteristike, ki so pri igralcu praviloma potencirane. Vznesenost, narcisoidnost, superiornost, oholost in vzvišenost, ki so povezane z občutkom umetniškega mesijanstva, se idealno dopolnjujejo s krhkostjo, psihično in fizično degradacijo, naveličanostjo in celo sovražnostjo do odra in občinstva; kaj prevlada, ni težko uganiti, sicer kratka epizoda pa razgalja vso kompleksnost funkcioniranja na gledališki sceni.
To seveda vključuje tudi številne napol ali povsem anonimne posameznike, brez katerih se kolesje ustavi. Vladimir Vlaškalić kot garderober Norman je v tej simbolni vlogi izvrsten; gre za nekoliko nenavaden tip igralca, ki je praviloma zelo skop pri manifestiranju čustev in minimalističen pri obrazni in telesni gestiki, poleg tega je njegova dikcija pogosto suha, pretiha, prehitra, občasno nerazumljiva, kar daje celo vtis površnosti, vendar je prav zato nekako »dokumentarno« prepričljiv.
Vloga Garderoberja se mu prav zaradi takšnih karakteristik odlično prilega, saj lahko brez patosa interpretira slehernika, ki nima posebnih artističnih sposobnosti ali pretenzij, zato pa razpolaga z drugačnimi talenti, ki so v gledališču prav tako nepogrešljivi.
Ostali protagonisti imajo majhne, vendar dovolj pomembne vloge za poantiranje fabule, dramske atmosfere in predvsem odzivov obeh osrednjih likov, še zlasti Ksenija Mišič kot Lady svojo nalogo opravi brezhibno.
Garderober se vpisuje na vse daljši seznam projektov mariborske drame v zadnjih sezonah, ki se pri izbiri repertoarja navezujejo na tekste, ki so bodisi premierno ali kot predelave doživeli svojo uprizoritev tudi na filmu; večina teatralizacij se je izkazala za vsaj enakovredne veliko bolj razvpitim filmskim interpretacijam, številne so jih tudi presegle. To bi lahko zapisali tudi za Garderoberja. En kralj Lear več ali manj še vedno nikakor ni nekaj nepomembnega.
