Ocenjujemo: Juri Muri v Afriki pleše

Plesnogledališka predstava Ivane Djilas v Plesnem Teatru Ljubljana.

Objavljeno
05. februar 2014 17.16
Mojca Kumerdej, kultura
Mojca Kumerdej, kultura

Odkar je Tone Pavček pred deset­letji spisal pesnitev Juri Muri v Afriki, širše znano kot Čuri Muri, ki je s hruške pal, nato pa v Afriko odpotoval, misleč, da tam ljudje brez vode in brisač žive, so jo posvojile najmlajše slovenske generacije, tudi zdajšnja, ki v plesnogledališki predstavi Ivane Djilas Juri Muri v Afriki pleše na spodbudo Joseja Josepha Nzobandore, pripovedovalca in animatorja lutke Jurija, je besedilo vneto dopolnjevala in nasploh navdušeno sodelovala.

Četudi danes ob besedah »črnec« in »zamorec« v pesnitvi zaboli uho, to ne krati očarljivosti besedila, ki vsebuje dvojno sporočilo – da umivanje ni le nuja, ampak tudi užitek, ter da se velja sprati predsodkov do drugih in drugačnih ljudi in kultur.

V kontekstu uprizoritve vsebinsko ni vnemar, da sta dva od štirih nastopajočih – Maša Kagao Knez in Jose – temnopolta in da slednji uvodoma med stresanjem asociacij in dovtipov z občinstvom »razčisti« osnovne pojme: s pomočjo napihnjenega globusa locira črni kontinent in razjasni, da tamkaj ni le vroč žolt pesek, ampak so tudi Nil in največja svetovna jezera, da se tamkajšnji prebivalci imenujejo Afričani in ne nemara Afrikajnerji in črnci – ki prav tako ne bivajo v Črnučah ali v Črni na Koroškem – ter da v Afriki živijo zebre, sloni, kače, levi, krokodili in ne polarni in bipolarni medvedi.

Tekstovnemu­ uvodu sledijo linearno nanizani, predvsem vizualno zvočni prizori, v katerih se Juri Muri srečuje z afriškimi živalmi toplih sončnih barv in vzorcev – prav takšni so kostumi nastopajočih –, ki se pojavljajo izza rjavega paravana in jih vanje kostumirana »oživljata« plesalca Maša Kagao Knez in Vito Weiss; avtorja izvrstnih mask, lutk in kostumov sta Zoran Srdić in Zala Kalan.

Ne le živali, celotno »afriško dogajanje« vokalno in z uporabo inštrumentov ter predmetov, iz katerih izvablja zvok, odlično in duhovito ozvočuje Blaž Celarec, ko se mu proti koncu na afriških bobnih in slovenskem škafu pridružijo še ostali trije, pa se pripoved ponovno tekstovno zgosti in po kopanju ter Jurijevi vrnitvi domov zaokroži s sporočilom, kot ga je v gledališkem listu ubesedila igralka in pisateljica Saša Pavček: da ni pomembna le telesna, ampak tudi notranja čistoča, ki tke pristne prijateljske vezi. Sodeč po navdušenem odzivu najmlajšega občinstva se bo Juri Muri še mnogokrat podal na izvrstno uprizorjeno toplo, duhovito in barvito pustolovščino.