Odstopi v ljubljanski Operi: Ignorantski odnosi in destruktivni vodje

Za odhod so se odločili ravnatelj Peter Sotošek Štular in predsednika svetov Nenad Firšt in Matjaž Drevenšek.

Objavljeno
29. marec 2018 19.57
tlo*opera
Igor Bratož, Tanja Jaklič
Igor Bratož, Tanja Jaklič

Da v ljubljanski Operi vre, smo poročali že pred dvema tednoma, zdaj je nekaterim prekipelo: ravnatelju Petru Sotošku Štularju bi se mandat iztekel jeseni, a ni čakal, napisal je odstopno izjavo. Odstopila sta tudi predsednik sveta Nenad Firšt in predsednik strokovnega sveta Matjaž Drevenšek.

Ravnatelj, ki mu po mnenju večine vpletenih gredo zasluge za predčasno sklenjeno finančno sanacijo javnega zavoda, pravi, da operne hiše ne zapušča z lahkim srcem, češ da je s svojim delom in delom sodelavcev zadovoljen.

Sotošek Štular svoj odhod utemeljuje z navajanjem »stvari, ki so postale preveč moteče«, nesprejemljiv se mu zdi, kot je zapisal, »škandalozno ignorantski odnos ministra za kulturo«, ki da operne hiše v svojem mandatu ni obiskal niti enkrat, je pa znal »po uspešni sanaciji milijonske izgube – zavod kaznovati s prepolovitvijo sredstev za delovanje hiše, torej za splošne stroške.«

Doslejšnjemu ravnatelju opernobaletnega zavoda se je uprlo tudi »nenehno sklepanje kompromisov z nekaterimi namišljenimi, destruktivnimi vodji zapletenega notranjega sistema umetniških korpusov in sindikalnih struktur.«

Skoraj stavka

V SNG Opera in balet smo tudi izvedeli, da je že v ponedeljek z mesta predsednika sveta odstopil Nenad Firšt, prav tako kot predsednik strokovnega sveta odstopil Matjaž Drevenšek. Prvi o razlogih ni hotel govoriti, pravi, da jih je kolegom iz sveta, katerega član ostaja, pojasnil v pismu.

Po prvih odzivih iz operne hiše je mogoče ugotoviti, da so bili zaposleni tik pred odločitvijo za stavko, že februarja je član sveta in prvi klarinetist orkestra Tadej Kenig v javnem pismu zapisal: »Naši kolegi v Slovenski filharmoniji so stavkali zaradi bistveno manjših stvari, kot se v zadnjih letih dogajajo v naši hiši,« vendar o ravnateljevi nameri po odstopu ni nihče nič vedel. Presenetila je tudi člane sveta zavoda, nekateri glasovi iz opernih krogov pa pravijo, da je zdajšnji odstop pametno dejanje.

Člani Kolegija solistov, Kolegija orkestra in Zbora in baleta SNG Opera in balet so še pred tedni ugotavljali, »da bi medijsko izpostavljanje omenjenega problema imelo bistveno bolj blag učinek na ugled naše operne hiše kot npr. stavka. Vsi smo videli, da je v SF taka oblika protesta imela bistvene posledice za ugled njihove ustanove.«

Po besedah Sotoška Štularja je bilo »preveč poskusov konstruktivnih dejanj po dokončani finančni sanaciji in stabilizaciji zavoda pospremljeno z ustrahovanjem in grožnjami s prijavo trpinčenja ali kaznivih dejanj in poslanih anonimk medijem ter inšpektorjem. Tak način sesuvanja dobrih idej, z izključnim namenom potešitve osebnih interesov, mi je tuj in ga ne morem razumeti.« Kot je zapisal, se zdaj podaja »v druge karierne vode.«

Član orkestra Andrej Sraka je danes za Delo povedal, da po njegovem védenju »odstopne izjave niso prejeli niti člani sveta zavoda niti člani strokovnega sveta.« Odstop, meni Sraka, je »verjetno tudi posledica avtokratskega načina njegovega vodenja.«

Sraka, ki je tudi eden od treh prijavljenih kandidatov na ponovljenem razpisu, sicer pa dolgoletni predstavnik sindikata Glosa, dodaja, da je zaradi pretiranega varčevanja Opera v izredno slabem stanju, doslejšnji ravnatelj pa se je zaradi zmanjšanja finančnih sredstev za splošne stroške na ministrstvo pozno, šele ko ga je k temu pozval svet.

Ministrstvo: Smo zaskrbljeni

Na ministrstvu za kulturo so se z odstopno izjavo ravnatelja seznanili danes. »Ravnatelj je dolžan opravljati svoje obveznosti do prenehanja delovnega razmerja, ki nastopi z dnem razrešitve. Ministrstvo bo v najkrajšem možnem času poiskalo vršilca dolžnosti, ki bo delo opravljal do nastopa novega, za katerega je trenutno še v teku razpis.«

Na ravnateljeve besede, da je zavod čez noč prejel nižja sredstva, z ministrstva odgovarjajo, da je bil izračun splošnih stroškov delovanja za leto 2017 narejen po enotni metodologiji v skladu s sprejetimi Navodili za določanje višine sredstev.

Foto: Blaž Samec/Delo

Podlaga za izračun za leto 2017 so bili podatki o realizaciji v zadnjem razpoložljivem letnem poročilu javnega zavoda, to je za leto 2015. Dejanska poraba v letu 2015  je bila bistveno nižja (863.000 evrov) od dodeljenih sredstev (1.094.000 evrov), zato je bila korekcija nujno potrebna. Sredstva za splošne stroške delovanja v letu 2017 so se javnemu zavodu glede na leto 2016 zmanjšala za 421.000 evrov.

A na ministrstvu poudarjajo, da so lani povečali sredstva za plače za kar 549.000 evrov oziroma za 6,7 odstotka glede na leto 2016. »Tako se je v letu 2017 javnemu zavodu sprostil pomemben del lastnih prihodkov, ki jih je moral v preteklosti namenjati za plače, po novem pa bi jih lahko namenil za sofinanciranje splošnih stroškov delovanja ali porabil skladno z možnostmi in lastnimi prioritetami, opredeljenimi v finančnem načrtu in programu dela.« Zavod je tako v letu 2017 prejel 215.000 evrov več kot v letu prej. Od tega je bilo 94.000 evrov namenjenih tudi za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje.

Na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v SNG Opera in balet Ljubljana, hkrati pa so zanikali navedbo ravnatelja, da minister zavoda ni nikoli obiskal. »Minister si je ogledal več predstav, glede na to, da so vsa dosedanja poročila izkazovala normalno delovanje zavoda, pa ni zaznal nujnosti obiska hiše, prav tako pa tja s strani vodstva ni bil povabljen.«

Kje je razpis?

Ponovljeni javni razpis za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je ministrstvo za kulturo po neuspelem prvem, na katerega se je prijavilo pet kandidatov, a nihče od njih ni dobil podpore sveta javnega zavoda, objavilo konec lanskega leta. Rok je bil do 19. januarja, prijavili so se trije kandidati.

Eden med njimi, svetovalec za inštrumentalno glasbo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Daniel Leskovic, nam je kuloarske novice izpred nekaj tednov, češ da ga poskuša nastaviti politika (ki naj bi si želela za umetniško vodjo opernega področja nastaviti dirigentko Živo Ploj Peršuh), komentiral z besedami, da ga je to popolnoma presenetilo.

»V mojem strateškem načrtu dela Zavoda ni nikjer omenjeno, da bi želel za umetniško vodjo opernega področja nastaviti Ploj Peršuhovo. Česa takega nisem omenjal niti na predstavitvi programa niti v pogovoru, ki sem ga kot kandidat opravil na ministrstvu za kulturo,« je za Delo povedal Leskovic.