Opera še brez ravnatelja, a že sredi sanacije

Ljubljana – Postopek izbire novega ravnatelja bo končan predvidoma v začetku septembra. Trenutno potekajo pogovori s kandidati, svoji mnenji pa bosta podala še strokovni svet zavoda in svet zavoda. Sledilo bo imenovanje, do takrat pa naloge ravnatelja kot vršilec dolžnosti opravlja Peter Sotošek Štular.

Programe kandidatov bodo na ministrstvu za kulturo dali na vpogled po končanem izbirnem postopku, pojasnili pa so, da od novega ravnatelja ljubljanske opere pričakujejo »zavzetost glede vrhunskosti programa in znanje ločevanja modnega od vrhunskega in klasičnega od preživetega«, zmožnost, »da pripelje v opero precej več občinstva«, »optimiziranje zasedenosti obeh ansamblov, orkestra in zbora«, »vzpostavitev realnega načrtovanja višine stroškov ter dosledno izvajanje sanacijskega programa, kot ga je potrdil svet zavoda«. Kot je pojasnil minister Uroš Grilc, »umetnost, kakršna je opera, za sabo nosi delež teže stoletij, tradicije, stoterih preobrazb, dozdevnih smrti in rehabilitacij, zahteva šolano oko in temeljito presojo«.

Sanacijski program

Kljub čakanju na novega ravnatelja je prišlo v tem času v ljubljanski operi do intervencije v vodenju. Za tem, ko je spomladi zaradi izvolitve na položaj predsednika državnega zbora čez noč končal mandat dotedanji ravnatelj Mitja Bervar, na zadnjem javnem razpisu za delovno mesto ravnatelja zavoda pa ni bil izbran nobeden od štirinajstih prijavljenih kandidatov, je minister za kulturo na položaj v. d. ravnatelja povabil Petra Sotoška Štularja, nekdanjega v. d. ravnatelja SNG Drame Ljubljana in pred tem pomočnika direktorice Slovenskega mladinskega gledališča.

V opero je na položaj v. d. ravnatelja (na nov razpis se je sicer prijavil tudi sam) prišel v času, ko je ta ustanova v zelo težkem finančnem položaju s številnimi neplačanimi obveznostmi do dobaviteljev, zato je bil narejen sanacijski program, ki ga je potrdil svet zavoda. Ljubljanska opera je imela namreč v preteklih letih precejšnje izgube: 673.110 evrov v letu 2010, nato 209.895 evrov dobička v letu 2011 in lani ponovno 572.519 evrov izgube. Sotošek Štular je nekaj ukrepov že začel izvajati, in če bo izbran, jih bo tudi nadaljeval. »Ti so predvsem odpoved nepotrebnih najemnih pogodb za prostore, ki jih opera ne potrebuje več, zmanjšanje stroškov nekaterih nujnih storitev rednega vzdrževanja, optimizacija dela zaposlenih, ostrejši kriteriji pri odločitvah, kaj hiša potrebuje in česa ne, skrbnejša nabava materiala ter dosledna izpeljava javnih naročil, kjer je mogoče pridobiti bolj ugodno ceno za enako kakovost.«

Po sanacijskem programu bi morala opera, da poplača izgubo, v prihodnjih petih letih vsako leto pridelati 128.000 evrov dobička. Stanje se mu zdi povsem obvladljivo in izpeljava sanacijskega programa mogoča v času enega mandata, če ne bo novih radikalnih posegov v financiranje, kot je bil letošnji, ko so vsi javni zavodi prejeli 12,5 odstotka manj denarja kot lani. »Opera bo letos prejela 1.100.000 evrov manj kot lani, in če temu dodamo po sanacijskem programu zahtevanih 128.000 evrov dobička, mora letos privarčevati skoraj 1.300.000 evrov. To je velika obremenitev za poslovanje, za katero smo izvedeli marca, ko so abonmaji že v prodaji in programa ni več mogoče spreminjati.«

Če jim uspe stabilizirati finance, jih čakata še optimiziranje zasedenosti ansambla in zbora ter povečanje občinstva. Zmanjšanje obiska v času recesije občutijo vse kulturne ustanove, kljub temu pa je mogoče marsikaj narediti in ključna pri tem je vzgoja novega občinstva. V ljubljanski Drami je Sotošek Štular v času svojega vedejevstva začel uvajati program Mlada Drama z novim abonmajem za tretjo triado osnovne šole oziroma najstnike (lani se je v ljubljanski Drami za 14 odstotkov povečalo število študentskih abonmajev) ter uvedel novo delovno mesto gledališkega pedagoga, ki naj bi skrbel za vzgojo bodoče publike in uvedbo delavnic za mlade. Podoben pristop, če bo imenovan, namerava uvesti tudi v operi.

Optimističen je že podatek, da se je prodaja abonmajev v operi znova povečala. V letih, ko se je hiša prenavljala, je upadla, lani dosegla število 860, letos pa je bilo do 20. junija prodanih že 840 abonmajev. Do začetka sezone pričakujejo, da se bo njihovo število glede na lani povečalo za vsaj 20 odstotkov.

Zasedenost ansamblov

O izboljšanju zasedenosti obeh ansamblov, orkestra in zbora, meni, da je bil ta problem pereč v času, ko opera ni imela svoje hiše, že v zadnji sezoni pa je bila zasedenost zbora in orkestra bistveno večja. Ljubljanska opera, ki ima 297 zaposlenih, na leto izvede približno 150 dogodkov (za primerjavo navedimo, da je v Slovenskem mladinskem gledališču 65 zaposlenih in v SNG Drami Ljubljana 130, večje število pa jih je le še v Mariboru, kjer je v istem zavodu drama združena z opero in baletom), kar ustvarja vtis, da s tolikim številom zaposlenih pripravijo pravzaprav malo programa.

»Tudi sam sem se prepričal, da je ta vtis napačen,« pravi,» ker je vsaka operna in baletna predstava sestavljena tudi iz zbora in orkestra. V operi je zelo malo zaposlenih, ki ne delajo nič. Manj kot v Drami. To je problem zakonodaje, ki ne dopušča, da se odpusti umetnik, ki je nezanimiv in ga nihče ne zasede. Delovna in socialna sodišča praviloma odločajo v korist delojemalcev, zato ima nekdo, ki je odpuščen iz poslovnega razloga, vse možnosti, da tožbo dobi.« To pomeni strahovito finančno obremenitev za javni zavod, kar je pred kratkim doživela tudi opera. Šlo je za izgubljeno pravdo v primeru operne solistke, ki je bila odpuščena iz poslovnega razloga, a je opero tožila, tožbo dobila in v operi ostaja.