Panč - desetletje smeha na Gradu    

Te dni na Ljubljanskem gradu poteka festival stand up komedije, ki v petih tematskih večerih predstavi številne domače in tuje komike. Ti že deseto leto zapored ob koncu avgusta sklenejo dopustniško vzdušje­ v prestolnici. Kako se je vse začelo, nam je zaupal eden od očetov festivala, Andrej Težak - Tešky.

Za vami je desetletje festivala Panč. Koliko je to vaše dete, saj se na njem pojavljate kot mojster ceremonije?

Dostikrat se s Tinom Vodopivcem pošaliva, da sva oba očeta tega festivala, tako da je to nekakšen gejevski, vesel otrok. Oba sva soodgovorna za začetek tega festivala in da je danes še vedno tukaj. Prvo leto je preveč komikov predvsem hotelo sodelovati pri organizaciji, ko pa je bilo treba res kaj narediti, se je ekipa hitro skrčila. Tako da ta festival organizirava midva. So pa vsi slovenski komiki, pa tudi številni iz bližnjih južnih držav, začutili, da je to tudi njihov festival, in na njem radi nastopijo.

V desetletju je Slovenija očitno postala zrela za stand up komedijo, ki je specifičen žanr. Tudi sami ste sooblikovali sceno in vzgajali občinstvo. Kako je bilo na začetku?

Ko smo pred trinajstimi leti začeli stand up večere, je to bil pravi underground, saj smo začeli v ljubljanskem klubu Gromka na Metelkovi. Potem je še Vid Valič delal take večere v Kudu France Prešeren. Kmalu so nas povabili v mladinske centre. Tako je bilo prva leta, naše občinstvo je bilo skoraj izključno študentska populacija oziroma tisti med dvajsetim in tridesetim letom. Nato se je virus stand upa počasi širil in pritegnil tako mlajše kot starejše občinstvo.

Ko smo se odločili, da bomo delali festival Panč, je to takrat bila precej nora ideja, ki je tlela v več glavah, prvi jo je na glas povedal ravno Tin, ki nam je poslal elektronsko pošto, da bi bilo fajn narediti festival. Poslal je tudi elektronsko pošto na Ljubljanski grad, da bi imeli festival in če nam dajo prostor. Iz tistih časov obstaja še ena šala, ko me je Tin vprašal, ali vem, kaj je to DDV. Ko sem potrdil, je dejal, naj grem z njim na Grad na sestanek.

Imel sem namreč kar nekaj organizacijske kilometrine, predvsem različnih koncertov in festivalov, in sem v grobem vedel, kako se taki reči streže. Na Gradu so nas zelo lepo sprejeli in še vedno odlično sodelujemo.

Je Jernej Kuntner, ki je imel v Ljubljani prvi stand up klub, prehiteval čas? Takrat, v devetdesetih letih, se to še ni prijelo.

Tako je. Mi smo gostili Jerneja Kuntnerja v našem stand up klubu 10-ka v Ljubljani na desetletnici stan up scene. Takrat smo imeli okroglo mizo, na kateri je to tudi priznal. Premalo je bilo komikov, ki bi lahko ustvarili dovolj kakovostnega materiala, da bi lahko vsaj enkrat na teden nastopili. Na drugi strani občinstvo ni imelo pojma, kaj se oni gredo.

Precej domačih stand up komikov se je kalilo v improligi ter na malem odru Kuda France Prešeren v Ljubljani. Ste bili tudi sami med njimi?

Da. V improligi sem bil kar nekaj let, najprej v skupini Dupleška mornarica z Igorjem Bračičem, ki je znan pod imenom Sadež iz dueta Slon in Sadež. Nato sem bil v skupini Veselička z Boštjanom Gorencem - Pižamo. Še danes imamo skupino Improleptika, v kateri nas je nekaj zbranih iz vseh teh improligaških skupin in nastopimo občasno.

V resnici manjšina domačih stand up komikov prihaja iz improligaških voda. Se pa pozna razlika med nami, ki smo prišli iz nje, in drugimi, kajti mi bolj suvereno podajamo šale in precej več delamo z občinstvom.

Vmes se je pojavil tudi youtube, na katerem se domači stand up komiki in občinstvo lahko hitro poučijo o trendih svetovnih šaljivcev. To je dvorezen meč, mar ne?

Seveda. Tam lahko gledamo najboljše svetovne, običajno ameriške, komike in nimamo pojma, koliko časa so ti komiki že na odru. Posnetek, ki smo ga videli, je mogoče prvi, ki so ga naredili v tridesetletni karieri. Prej je komik 'prešvical in prekrvavel' ogromno odrov različnih velikosti.

Tudi v Sloveniji se otepamo tega, da bi posnetki naših nastopov prišli na youtube, kajti ko pridejo gor, je šale konec. V stand upu je zelo pomembna rutina, kar pomeni, da moraš vsaj tridesetkrat povedati eno šalo, da ta postane res dobra. V Sloveniji je to nemogoče, kajti ko si jo povedal dvajsetič, si jo povedal vsej zainteresirani javnosti. In ko nekdo iz tretje vrste posname tvoj nastop in ga da na youtube, moraš te šale takoj upokojiti.

Po drugi strani je pri mlajših komikih, na srečo le pri manjšem številu, opaziti premočen vpliv posnemanja tega, kar so videli na youtubu. Na srečo je zelo malo kraje, da bi nekdo kakšno šalo preprosto prevedel.

Posebnost Panča bo današnji večer 10 za 10.

Za desetletnico Panča smo pripravili v petek večer z desetimi komiki, ki so nastopili na prvem Panču in danes še delujejo. Zraven bi sodil še Vid Valič, ki v petek nima časa in bo nastopil v soboto, ter Marina Orsag, ki je že nastopila na Yugo mix večeru. Tako da nas je še dvanajst pri ­življenju.

Kakšna je prihodnost slovenskega stand upa? Kmalu bodo predsedniške volitve. Kot kaže, vam bodo kandidati odvzeli precej medijske pozornosti.

Taki politični dogodki nam vsakič odvzamejo medijsko in splošno pozornost. Smo pa očitno v času, ko se je naš sedanji predsednik Borut Pahor pustil peči na standupovskem žaru, in tudi tak, kot je, je že malo komičen. Ne mislim v slabem ali dobrem smislu. Kot kaže, bo vsaj eden od njegovih protikandidatov nekdanji komik.

Večina komikov se nas skuša politično neopredeljevati. Skušamo biti enako proti levim in desnim ter sredinskim neumnostim. Stand up komiki smo (o)znanilci tega, kaj vse je narobe, in to na smešen način delimo z občinstvom, ki to tudi že ve in mu je to potem bolj smešno. Gotovo nam bodo te volitve prinesle obilico materiala za prihodnje stand up nastope.