Tiskane izdaje
V novi predstavi se boste lotili teme selfijev, nadgradil jo boste tudi z vizualno dimenzijo ... Je torej v teh časih to, da komik samo pride pred mikrofon, premalo?
Ne, to ni razlog za monokomedijo namesto klasičnega stand up nastopa, razlog je, da imam dveletnega sina in sem moral spremeniti navade in prioritete.
Stand up se rojeva v klubih, v Gromki na Metelkovi ali v 10ki na Miklošičevi, ko uletiš na »open mic« in poskusiš svoje nove šale. Nov stand up material namreč nikoli ni dober, mora iti skozi deset ali dvajset nastopov, da se utrdi.
Že dve leti pa si tega ne morem privoščiti, ker sinka ob osmih kopava, ob desetih pa sem že preutrujen. Nočno življenje mi tako trenutno ne ustreza, lahko pa delam, ko je on v vrtcu. Takrat pišem, vadim ... Sem pa imel tudi že pred to pragmatično odločitvijo idejo, da bi delal stand up predstavo, ki bi bila podprta s projekcijami. A vse to je le nadgradnja, ki ni nujna, običajni stand up se še vedno prodaja kot vroče žemljice. Ustreza tem kriznim časom, ker ne zahteva velikega finančnega vložka, scenografije ... No, pri predstavi Zgodovina selfi butla ni tako.
Kako bo videti ta scenografija in kaj novega bomo izvedeli o selfijih?
Za menoj bo ogromen, najzmogljivejši telefon, ekvivalent iphonu 27 (v resnici gre za projektor in platno, ampak psssssst!), s pomočjo katerega bom spregovoril o zgodovini človeškega upodabljanja. Selfie je namreč le zadnja faza upodabljanja sebe, sem sodijo tudi slikarski avtoportreti, jamske poslikave ... Vse to ima isto sporočilo: bil sem tukaj, obstajal sem.
V predstavi sodelujeta tudi Tin Vodopivec in Klemen Slakonja, bosta tudi na odru?
Ne, onadva gostujeta prek telefona, je vendarle monokomedija! (smeh)
V času priprav na predstavo ste morali verjetno posneti kar nekaj selfijev, kako vam gre? Obstajajo tudi zelo resna navodila, kako se mora človek držati, da selfie dobro izpade ...
Seveda, vse smo preučili. V predstavi se na koncu odločim narediti popoln selfi, to vzamem kot projekt. A se zalomi, ker naletim na najbolj gorečega nasprotnika selfijev z vilami v roki! (smeh) Najpomembnejše in prvo pravilo za dober selfie je: pojdi ven iz kopalnice. Drugo pravilo je: sprijazni se, da ni poanta v fotogeničnosti, ampak v tvojem videzu. Tretje pravilo: ne upoštevaj pravil, sploh če prihajajo iz ust komika.
Perica Jerković, foto: osebni arhiv
Vaša prejšnja predstava se je imenovala Rojen v Jugi, z njo ste nastopali po Sloveniji. Kakšen je rok trajanja stand up predstave?Zijah Sokolović izvaja monokomedijo Glumac je ... glumac je ... glumac že 37 let! Dobra predstava z brezčasno temo ima neskončen rok trajanja. Če je v njej veliko aktualnih zadev, pa jo hitro povozi čas. Stand up šov Rojen v Jugi sem poimenoval po uvodni točki, ki govori o tem, kje sem se rodil in kako sem zaradi vojne prišel iz Bosne v Slovenijo, o sprejemu beguncev na srednjo kovinarsko šolo ... To točko izvajam 11 let in še vedno deluje, ker je to moja osebna izkušnja. Tudi če govorim mlajšim ljudem, deluje, seveda pa se najglasneje smejijo tisti, ki so odraščali v Jugi.
Bili ste pobudnik in organizator celebrity roasta Vida Valiča, se pripravljate, da boste scvrli še koga?
Želimo si, da bi roast izvajali vsako leto, a še ne vemo, koga bomo scvrli naslednjič. Prvi roast je bil lepo izpeljan, odzivi so bili fantastični, ker je v Sloveniji veliko ljudi, ki si želijo kaj bolj kakovostnega in sodobnega od tega, kar jim sicer servirajo na televizijah. A kaj ko televizije ciljajo na povprečnega gledalca. Težava pa je, da se to finančno ne izide. Nabor nastopajočih je širok, deset ali 12 ljudi, ki jih moraš plačati, četudi po prijateljski ceni, plačati moraš promocijo, dvorano, snemanje ... To na koncu stane vsaj pet do šest tisoč evrov, nobena televizijska hiša pa ti noče dati poštene cene za odkup izdelka.
Ko sem lani Tina Vodopivca, ki ga kličejo slovenski Seinfeld, v intervjuju vprašala, kdo so Elaine, George in Kramer naše stand up scene, je dejal, da ste vi njegov George oziroma Larry David. Kako to komentirate?
Seinfeld je nastal v sodelovanju Jerryja in Larryja Davida, Larry je cinik in obremenjenec kot jaz, Tin pa je pozitiven, gre z glavo skozi zid z mislijo, da nekaj že bo. Zato je on vseskozi gonilna sila stand up scene pri nas. Včasih pogori, včasih mu uspe, a vedno si upa. Če bi naletel na katapult, ki bi me izstrelil na drugo stran obzidja, bi ga jaz preučeval več dni, tuhtal o potencialnih scenarijih, tudi o tem, ali naj si izdelam ščitnike in posebne čevlje za boljši pristanek, Tin pa bi se usedel, prerezal vrv in v zraku razmišljal kako naprej. To je oris razlike v najinih pristopih. Sva pa dolgoletna sodelavca in prijatelja, oder sem največkrat delil ravno z njim.
Na vprašanje, ali živi od komedije, je Tin odgovoril, da ja, a zato, ker sam naredi plakate, se dogovori v Cankarjevem domu, organizira festival ... Kako je s tem pri vas?
Tin je komik in producent, organizira dogodke. To počnem tudi jaz, toda v manjši meri. Ne živimo v Angliji, kjer bi komik lahko živel samo od nastopov, dobro pa je, da delaš sorodne stvari in nisi obenem recimo prodajalec pohištva, kar je bila moja zadnja redna služba. Stand up komiki smo lahko scenaristi zabavnih oddaj, voditelji, igralci. Robin Williams, Jim Carrey, Steve Martin, Eddie Murphy, Jamie Foxx, Jay Leno, David Letterman ... so vsi bili dolga leta stand up komiki, preden so postali igralci in voditelji. Ni pa stand up nujno odskočna deska za te stvari, je tudi sam po sebi več kot dovolj.
Kaj nastopate v tujini?
Jaz bivšo Jugoslavijo dojemam kot domovino, Srbija zame ni tujina. Nastopal sem v vseh republikah bivše države, želim si nastopati še več, a moraš razmisliti, ali se ti splača iti v Črno Goro za 100 evrov. Šli smo tudi v Anglijo, a ne pomaga, če greš tja enkrat ali trikrat letno, tam moraš biti ves čas. Enako je v Ameriki. Možnosti je več, a tudi veliko več konkurence.
V katero smer gre slovenski stand up?
Obstajajo stalnice, tu je festival Panč, na Lentu smo še vedno prisotni, poskusili smo z večeri črnega humorja in roasti, ki so bili dobro sprejeti. Trudimo se odpirati nove formate. Škoda je, da pri nas TV hiše ne prepoznajo potenciala v tem, najdlje smo prišli z oddajo Planet stand up na Planet TV. Vse, kar je prispelo na TV, je tja prišlo z velikim trudom samih komikov. Ameriška TV-hiša Comedy Central pa je na primer zrasla ravno na stand upu.
Kot pisec ste sodelovali pri televizijskih oddajah, na primer Vid in Pero šovu. Ko se pogovarjam z voditelji, vedno pravijo, da pri nas ni dovolj scenaristične podpore, zdaj pa lahko končno vprašam nekoga, ki je delal v ozadju, torej nekoga, ki bi moral dajati več scenaristične podpore. Kaj torej manjka, da bile oddaje boljše?
Nimamo kulture vzgoje scenaristov, to že drži. Ampak problem zabavnih oddaj je, da se zaradi majhnosti trga preprosto vse dela za povprečnega gledalca. Zato se ne išče presežkov humorja. Monty Phyton so imeli v Sloveniji porazne ratinge, ker hoče povprečen gledalec gledati povprečen humor. A je krivično tudi reči, da je tako samo v Sloveniji. Celo na Saturday Night Live, kjer so vrhunski komiki in si zaradi pozne ure lahko privoščijo kaj več, skeče izvajajo pred živim občinstvom in kar občinstvu ni všeč, producenti ne spustijo naprej. Včasih se nekaj poklopi, kot takrat, ko je Jurij Zrnec na Viktorjih dobil priložnost in proste roke, da Sloveniji predstavi svoja najboljša dela, skeče, ki jih je pilil več let, in to je bila zmaga.
Sprašujem zato, ker sem bila že na kar nekaj vaših nastopih in v VIP šovu nikoli nisem prepoznala vašega humorja?
Ponavadi ima glavno besedo urednik, ne jaz ali Vid in Pero. Urednik pa ima v glavi ljudi, pri katerih se meri gledanost. Včasih smo se vsi skupaj za mizo smejali neki šali in potem smo rekli, da je ne bomo uvrstili, ker če je smešna nam, povprečnemu gledalcu ne bo.
Pa vas kljub temu še mika televizija?
Seveda, strinjam se z Rifletom, ki je rekel, da je Starega fotra izvajal 200-krat po Sloveniji in ga je videlo 60.000 ljudi, če greš za pet minut na televizijo, pa te vidi 200.000 ljudi. Ni platforme, ki bi lahko zamenjala televizijo. Televizija ostaja zelo zaželen medij, ni pomembno, ali si komik, žongler ali country pevec, ampak čakam primerno ponudbo, primeren format.
