Tiskane izdaje
»Petelin je premikal glavo in se trudil izviti iz trdnega igralčevega prijema, vidno je bil vznemirjen in prestrašen [...] komajda je lahko nekajkrat zamahnil s perutmi, pa je že padel po tleh [...] Naposled so ga odvlekli z odra kot odslužen rekvizit«.
Ni edina, ki jo je ravnanje z živaljo v predstavi, nastali v koprodukciji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma, zmotilo, odzivov je bilo veliko predvsem na družabnih omrežjih, pojavili so se tudi pozivi k bojkotu predstave.
Na zadevo so se že 23. januarja odzvali v ljubljanski Drami z zapisom na svoji facebook strani, v izjavi za Delo pa so omenjene tri ustanove zapisale: »Koproducenti in vsi sodelujoči pri predstavi spoštujemo vsa živa bitja. Dogovorili smo se, da bo v vseh naslednjih predstavah petelin na odru zgolj še prisoten, ne bo pa več spuščen iz igralčevega naročja, kot je prizor, doslej izveden le na predpremieri in premieri, oblikoval režiser. Za petelina je v zaodrju lepo poskrbljeno.
V času, ko ne nastopa, je zanj urejen poseben, miren in ograjen prostor velikosti dva krat dva metra s seneno steljo. Celotna ekipa lepo in spoštljivo ravna z živalmi in se trudi, da bi se počutile čim boljše. To potrjuje tudi uradna izjava Policijske uprave Ljubljana za spletni portal 24ur.com.
Policisti po naših podatkih niso prejeli prijave kaznivega dejanja, temveč so prav na podlagi novinarskih vprašanj in zahtevkov preverili okoliščine pojava živali v gledališki predstavi Vojna in mir, predvsem pa ravnanje z njo. Na podlagi zbranih ugotovitev odgovorni policisti niso zaznali kršitev zakona o zaščiti živali niti znakov kaznivega dejanja mučenja živali.«
Iz zgornje izjave je razvidno, da se je v primer vpletla tudi policija. Iz Policijske uprave Ljubljana smo dobili podobno sporočilo; da so policisti na podlagi vprašanj medijev začeli zbirati obvestila in preverjati okoliščine pojava živali v gledališki predstavi, predvsem pa ravnanja z njo.
Na podlagi vseh zbranih ugotovitev policisti niso zaznali znakov kaznivega dejanja mučenja živali. Zaradi dodatnega preverjanja okoliščin in posledično obstoja elementov prekrška po zakonu o zaščiti živali pa bodo uvedli ustrezne postopke (uvedba prekrškovnega postopka ali obveščanje ustreznih strokovnih služb), pravijo na policiji.
Pripravljavci predstave so se še pred premiero obrnili na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta jim je odsvetovala uporabo živali v predstavi. Eden od razlogov je pojav ptičje gripe. Zapisali so tudi, da je po zakonu o zaščiti živali te dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju samo, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in zagotovljena ustrezna oskrba.
Živali na odru niso redkost
Petelin v Cankarjevem domu ni prva žival, ki se je znašla na odru v predstavi. Na misel seveda najprej pride obredni zakol kokoši na koncu premiere predstave Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, edinega povsem gledališkega projekta Skupine 443 oziroma Gledališča Pupilije Ferkeverk, 29. oktobra 1969 na odru Viteške dvorane v ljubljanskih Križankah. Predstava v režiji Dušana Jovanovića je z goloto in zakolom kure po dveh ponovitvah priklicala odpoved. Ko je režiser Emil Hrvatin pred desetletjem ponudil rekonstrukcijo predstave, so gledalci lahko sami izglasovali konec, in ne, niso se odločili za radikalno različico.
Živali na odru niso pogoste, prav tako pa niso redkost. V ljubljanski Drami je bilo v sezoni 2007/2008 v gostujoči predstavi Slovenskega stalnega gledališča Svinjak Piera Paola Pasolinija v režiji Ivice Buljana mogoče videti naslovu ustrezno bitje. Pse in konja je leta 2009 pripeljal na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma Romeo Castellucci v Peklu po Dantejevi literarni predlogi.
Peter Kardoš je takrat v seminarski nalogi na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani navedel mnenje teoretičarke Erike Fischer-Lichte: »Prav tako emergentno (tj. nemotivirano in spontano) delujejo živali, ki so bile na odru. Konkretno je govor o dresiranih psih in konju, ki je prišel pred gledalce. Kadarkoli namreč na odru nastopijo živali, razvijejo grozljivo 'prezenco' v krepkem smislu: zdi se, da zapolnijo ves odrski prostor ter pritegnejo vso pozornost.«
V Veliki Britaniji poleg zakonodaje (o živalih natančno govori zakon o zdravju in varnosti pri delu iz leta 1974) bedi nad usodo živali na odru tudi organizacija aktivistov za pravice živali Peta, ki je na primer pred tremi leti protestirala, ker so v Rihardu III. v režiji Jamieja Lloyda v enem od prizorov uporabili zlato ribico. Ribica je bila kmalu odrešena odrskih muk.
Britanski odri imajo dolgo tradicijo gostovanja živali pred gledalci, viktorijanski čas je prinesel celo izredno priljubljene hipodrame, napisane posebej za igralce, ki so jahali na konju. Enega od vrhuncev so lahko doživeli leta 2009, ko je v priredbi Bena Hura nastopilo kar dvaintrideset konjev.
Na drugi strani Atlantika je kritik New York Timesa leta 1934 pohvalil izjemno igro koker španjela Flusha, leto kasneje je gledalce v muzikalu Jumbo na Broadwayu navdušila slonica Velika Rosie, med najslavnejšimi živalskimi igralci pa je mešanček Sandy, ki ga je William Berloni kupil v zavetišču in ga naučil nastopati pred občinstvom: v igri Annie je v sedmih letih nastopil 2377-krat, dvakrat se je pojavil na podelitvi nagrad tony, v Beli hiši pa je zabaval predsednika Jimmyja Carterja in Ronalda Reagana.
