Dramatizacija Frankensteina: prestopiti mejo življenja in smrti

Dramatizacija priljubljenega literarnega in filmskega mita o Frankensteinu bo letošnja krstna uprizoritev v MGL.

Objavljeno
12. september 2012 17.43
Posodobljeno
13. september 2012 09.00
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo sezono uvedli z nocojšnjo premiero dramatizacije­ Frankenstein, kakor sta jo po motivih romana Mary Shelley iz leta 1818 na oder postavila avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska ter ­režiser Eduard Miler.

Po besedah direktorice in umetniške voditeljice MGL Barbare ­Hieng Samobor uprizoritev dramatizacije priljubljenega literarnega in filmskega mita o Frankensteinu napoveduje vsebinsko rdečo nit letošnjega repertoarja, usmerjenega v vprašanja posameznikove osebne svobode, odgovornosti in ljubezni.

Z režiserjem sta se dogovorila za svežo priredbo romantičnega romana, s katero si želijo soustvarjalci zarezati v današnja vprašanja posameznikove (ne)odgovornosti. Avtorica dramatizacije in odrske priredbe je ohranila izvirno zgodbo, a »preskočila« prizore Izrodkovega »učenja« oziroma kultiviranja ter na novo izpostavila problematiko očeta in starševstva.

Avtorica dramatizacije in dramaturginja uprizoritve Žanina Mirčevska je poudarila, da je ni zanimal toliko Izrodek, ki ga Viktor Frankenstein ustvari na znanstvenem inštitutu, kot družbeno okolje, v katerem je tujek naletel na nerazumevanje in krivice.

Po njenem dramatizacija sprošča vprašanje vizionarstva, brez katerega ni družbenega razvoja. Etične meje so po njenem pretesne za svoboden razmah znanosti, zato si želi s priredbo spodbuditi razmišljanje o družbeni etiki v prevladujočih konservativnih družbenih okoliščinah. Viktor Frankenstein (stvarnik) in njegov stvor se v določenih trenutkih zlijeta v eno, toda bolj od protagonistove romantične melodrame so jo vznemirjali pogledi in stališča ljudi iz okolja, ki se opredeljujejo do Izrodka.

Režiser in avtor glasbene opreme Eduard Miler je do nenadziranega znanstvenega razvoja bolj zadržan in skeptičen, zato brez poglobljene etične obravnave vseh vidikov ne zagovarja načela »kar pogumno naprej«. Tema uprizoritve so po njegovem tudi karieristični blazneži, ki ogrožajo našo današnjo usodo. Tudi tokrat se je pri postavitvi izognil natančni opredelitvi časa in prostora, saj si želi ohraniti sporočilno odprtost in spoštljivost do gledalca.

Jure Henigman, ki bo nastopil v nosilni vlogi ambicioznega razi­skovalca Viktorja Frankensteina, se je pred začetkom študija bal patetičnosti svojega lika, kakor jo je doživljal v literaturi in številnih filmskih upodobitvah. Z režiserjem sta med študijem našla sprejemljivo rešitev v možnosti, da je vse dogajanje postavljeno v Viktorjevo glavo, zaradi česar so meje med resničnostjo in prividi, zdravjem in blaznostjo, zabrisane in neulovljive.

Na prizorišču scenografa Branka Hojnika, v kostumih Jelene Proković in pod masko Ane Lazovski bodo nastopili še Matej Puc (Izrodek), Boris Ostan (Viktorjev oče), Domen Valič, Iva Krajnc, Bernarda Oman, Stannia Boninsegna, Tina Potočnik in Lana Kariž Meško.