Tiskane izdaje
V prostorih Univerze v Ljubljani poteka tridnevni 31. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja – metode in zvrsti, ki je namenjen slovenski dramatiki. Na njem sodeluje triinpetdeset znanstvenikov iz enajstih držav, izšel je tudi zbornik prispevkov (v elektronski obliki je dosegljiv na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik).
Vodja simpozija dr. Mateja Pezdirc Bartol pravi, da »simpozij po vsebinski usmeritvi sledi tistim predhodnim simpozijem, ki so si za izhodišče izbrali raziskovanje zvrsti, vrst, žanrov in drugih pomembnih literarnih oblik, to so bili Sonet in sonetni venec (1995), Romantična pesnitev (2000), Slovenski roman (2002) in Slovenska kratka pripovedna proza (2004).
Ker je dramatika literarna zvrst, ki se realizira v jezikovnem mediju in živi kot literatura, a hkrati omogoča ali celo zahteva uresničitev na odru, je bila prav zaradi dvojnega eksistenčnega statusa znotraj literarnovednega raziskovalnega polja večkrat potisnjena na rob in v bližino uprizoritvenih študijev, kar velja tudi za filološke univerzitetne študijske programe ter osnovnošolske in srednješolske učbenike, kjer zaseda manjši delež učnih vsebin, skorajda zanemarljiv je tudi njen delež objav znotraj slovenskih založb«.
Danes ob 18. uri bo v okviru simpozija v Gledališkem muzeju okrogla miza Ali je zgodovina slovenske dramatike tudi zgodovina slovenskega gledališča, posvečena spominu na Jožeta Koruzo in Tarasa Kermaunerja.
S prispevki o prepletenosti slovenske dramatike in gledališča bo zaokrožila simpozijske prispevke ter nakazala različne plati prepletenosti dramatike in gledališča, teorije in prakse. Na okrogli mizi, ki jo bosta moderirala Mateja Pezdirc Bartol in Tomaž Toporišič, bodo sodelovali Ivo Svetina, Veno Taufer, Blaž Lukan, Alenka Jensterle Doležal in Krištof Jacek Kozak.
