Slovaški fokus na Borštnikovem srečanju: v središču zanimanja je človek

Letošnji Festival Borštnikovo srečanje se je v primerjavi z lanskim še dodatno internacionaliziral, direktorica Alja Predan je to internacionalizacijo tehtno in premišljeno umestila v okvir srednje in jugovzhodne Evrope, torej ima največji slovenski gledališki festival v tej fazi širitve jasno prepoznaven regionalni značaj.

Najprej smo videli izjemno srbsko predstavo Rojeni v Yu, nato nič manj kakovosten češki performans Evropejci, sinoči pretresljiv poljsko-nemški odrski dokumentarec Transfer!, osrednja pozornost pa je namenjena slovaški dramatiki in gledališču, združenima v programski sklop Fokus.

Slovaška teatrologinja Elena Knopová pravi, da za mejnik na področju gledališča velja prelom 20. v 21. stoletje, vendar niti to niti padec komunističnega režima in nastanek samostojne slovaške države desetletje pred tem niso bili temeljni vzgibi za transformacijo slovaškega odra. Bolj odločilne so bile notranje spremembe, ki so izhajale iz novih umetniških pobud in literarnih procesov, ki so prinesli novo dramsko strukturo. Nove tendence avtorjev bi težko opredelili kot jasno izoblikovano generacijo, saj njihova besedila odlikujejo prav tematska, stilistična in formalna raznolikost, Knopová poudarja, da slovaška drama še ni bila tako sinkretistična kot danes, lahko pa potegnemo nekaj vzporednic.

Vprašanja vsakdanjosti

V svojih besedilih reflektirajo predvsem vprašanja vsakdanjosti, v središču zanimanja je človek, teksti so izrazito introvertirani in vzbujajo dvom ter občutek nemoči, kar je pogosto ilustrirano s sarkastičnimi toni in grotesknimi mikrokonstrukcijami, vendar ne kličejo po spremembah. Knopová opozarja, da slovaški dramatiki manjka močna tradicija, ki bi reflektirala univerzalne človeške izkušnje in bila sposobna nagovoriti širše občinstvo, zato je danes bolj kot o kontinuiteti mogoče govoriti o diskontinuiteti, ki pa premore številne zelo profilirane avtorje.

Da bi slovaško dramatiko nekoliko približali slovenskemu občinstvu, so na FSB izdali prevode treh najnovejših in po mnenju Alje Predan najzanimivejših slovaških dram in jih izdali v knjižici Sodobna slovaška drama. Predanova, ki je prevedla enega od dramskih tekstov, upa, da bo publikacija spodbudila tudi slovenska gledališča, da se bodo začela bolj zanimati za sodobno slovaško dramatiko. Da ne bi ostalo zgolj pri tiskanem besedilu, so drame Viliama Klimáčka Hipermarket, Vladislava Feketa Kratki stiki ter Zuze Ferenczove in Antona Medowitsa Solitaire.sk v izvedbi študentov AGRFT in pod mentorstvom režiserke Yulie Roschina bralno uprizorili.

Videli smo tudi dokumentarno monodramo M. H. L. v zasnovi, režiji in izvedbi Sláve Daubnerove, ki jo je navdihnilo življenje in delo prve slovaške gledališke režiserke Magde Husákove-Lokvencove (1916–1966). To je intimna tragedija o tihem umiranju ljubezni in negibnosti življenja v samoti, uravnotežena igra besed in gibov, ki presega slovaško odrsko tradicijo. Predstava, ki temelji na zgodovinskih dokumentih o življenju žene Gustáva Husáka, levičarskega intelektualca, političnega zapornika in češkoslovaškega predsednika v obdobju normalizacije, razkriva ganljivo zgodbo o formiranju in uničenju umetniških ambicij v konfliktu z neustavljivo uničujočim mehanizmom totalitarne politike. Prizor iz Foto maribopr/ izvorno ime datoteke: mhl2_46_b.jpg