Tiskane izdaje
Čeprav so dela Srečka Kosovela nastala pred skoraj stoletjem, ostaja njegov klic po prenovi človeka in po človeku kot »poosebljenem etosu« v današnjem trenutku aktualen. Odrsko ga bodo v SNG Nova Gorica jutri krstno prevedli v gledališki preplet uglasbenega in vizualiziranega izbora pesnikovih besedil, nič manj Kosovelove misli ne bo spomladi na Krasu.
Projekt ugledališčenja poezije in proze Srečka Kosovela Postani obcestna svetilka, ki ga bodo jutri premierno prikazali na odru SNG Nova Gorica, se uprizoritveno naslanja na konstruktivizem, čigar estetiko je Kosovel povezal z etiko. Družbeno angažirana besedila sta režiser predstave Andrej Jus in dramaturg Nejc Valenti zgradila iz Kosovelovega opusa in ga dopolnila z vnosom (esejističnih) proznih odlomkov, ki bodo k revolucionarnemu tonu gledališkega krika po človečanstvu prispevali bolj umirjen angažma.
Pot ni bila lahka, kar priznava tudi umetniška vodja SNG Nova Gorica Martina Mrhar, ko pravi, da je »genialnost Kosovelove poezije ustvarjalce po eni strani navdihovala, po drugi strani pa jim predstavljala trd oreh, kako iz tako obsežnega opusa potegniti nekaj, kar bi lahko zaokrožili v gledališki večer«.
Zato je predstavo žanrsko težko opredeliti, po besedah režiserja Andreja Jusa bi ji še najbolj ustrezala oznaka gledališkega koncerta skozi recital, na katerem bodo Kosovelovo poezijo interpretirali Ana Facchini, Kristjan Guček, Miha Nemec, Žiga Saksida, Marjuta Slamič in Vladimir Hmeljak.
»Iz ogromnega opusa smo se na koncu odločili za neki prerez, nekakšen diptih med družbeno-politično angažirano poezijo, torej kaj človek v družbi mora in kaj bi moral, ter osebnim svetom, vključno s skepsami, melanholičnimi, nihilističnimi mislimi. Gre torej za kontrast med tem, kar je človek v najširšem smislu kot družbena žival, in tem, kar je človek sam s seboj,« je dramaturg Nejc Valenti pojasnil, kako sta z režiserjem Andrejem Jusom opravila izbor besedil Kosovelovih pesmi, skozi katere naj bi poet nagovoril gledalce, da bi ti njegovo poezijo kar najbolj izkusili.
Po Jusovih besedah bo v predstavi tako mogoče najprej spoznati Kosovelovo 'prevratniško' ali družbeno angažirano poezijo, drugi del pa je zgrajen na intimnejših in subtilnejših verzih. »S tem sovpada tudi glasba, na koncu pa se predstava sklene z bolj optimističnimi toni in Kosovelovim Viharjem,« je povedal Jus. Kosovel je v Viharju zapisal: Tako grem jaz, tako gre vsak, / kdor čuti cilj v daljavi: / če usoda ustavi mu korak, / on se ji zoperstavi ...
Človek ni simetričen
Najpomembnejši del številnih prireditev v počastitev pesnikovega jubileja (18. marec 1904–27. maj 1926) v Sežani bo odprtje vsebinsko prenovljene Kosovelove sobe v rojstni hiši, in to na prvi pomladni dan. Tri dni po pesnikovem rojstnem dnevu bodo v Kosovelovem domu uprizorili predstavo Človek ni simetričen.
V vseh sežanskih ustanovah, ki se pripravljajo na obletnico rojstva Srečka Kosovela, skoraj vse nosijo pesnikovo ime, soglašajo, da se večino od 60.000 evrov, kolikor jih je občina Sežana namenila prireditvam ob pesnikovem jubileju, porabi za uporabo sodobnih tehnologij in načinov prikaza pesnikovega življenja in dela v Kosovelovi sobi. Kosovelovi knjižnici Sežana in Ljudski univerzi Sežana pri tem svetuje domačin, akademski slikar Simon Kastelic, ki je tudi avtor še enega kipa (prvega, ki stoji pred sežansko ljudsko univerzo, je izdelal Mirsad Begić), posvečenega Srečku Kosovelu.
Simon Kastelic je tudi scenarist osrednje prireditve, multimedijske odrske predstave Človek ni simetričen, projekta, ki ga je zasnoval in ga vodi Sežančan, glasbenik Andrej Pirjevec, v njem pa bo sodelovalo več kot dvajset avtorjev izvajalcev, večinoma Kraševcev. Direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar je pojasnila, da gre za kolaž na temelju poezije Srečka Kosovela, splet besednega, glasbenega in likovnega izraza, katerega rdeča nit bodo vprašanja o prihodnosti Evrope.
Na sežanski osnovni šoli bo Kosovelova obletnica celoletni šolski projekt z literarnim in likovnim natečajem, posebnim glasilom, razstavo, bralnim maratonom ipd., na osnovni šoli Dutovlje pa učenci pripravljajo knjižico z ilustracijami Kosovelovih pesmi. V Šolskem centru Srečka Kosovela s tremi srednješolskimi in dvema višješolskima programoma bodo pripravili animacijski film o pesniku, prevode pesmi v francoščino ter predstavo Ekstaza smrti.
Kosovelova knjižnica pripravlja prevajalski večer, srečanje z nekaterimi prevajalci Kosovelovih del. Sicer pa se Sežančani Kosovela ne bodo spominjali le 21. marca. Nov kip Srečka Kosovela bodo odkrili maja, spomladi pa se bo na Krasu zvrstilo še nekaj drugih prireditev v čast pesnikovemu jubileju. Na primer predstavitev knjige Mire Cencič o družini Kosovel in Tomaju.
