Te dni bodo ponovno zarjoveli Mladi levi!

Od 19. do 28. avgusta z angažiranimi predstavami, instalacijami in intervencijami v javne prostore.

Objavljeno
18. avgust 2011 21.31
Posodobljeno
19. avgust 2011 06.00
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura

Mednarodni festival Mladi levi, ki ga danes odpirajo že štirinajstič je ustanovil Zavod Bunker; vodi ga umetniška direktorica Nevenka Koprivšek z ekipo sodelavcev in prostovoljcev. Sprva so se posvečali mladim, še neuveljavljenim evropskim ustvarjalcem predvsem gibalnega, neverbalnega gledališča, vendar so kmlau program zelo razširili.

Festival je začel gostiti tudi uveljavljene ustvarjalce kot sta Jérôme Bel ali Stefan Kaegi, ob plesnih predstavah pa so na odru tudi spregovorili, ples in gledališče so cepili s cirkusom in pantomimo ter zvedavo odrjoveli še na druga področja, posegli v glasbo, pripravljali simpozijske posvete, letos celo branje poezije, osvajali likovno področje z instalacijami in intervencijami v javne prostore, izvedli kar pet participatornih projektov (Lovepangs, Muzej prekinjenih ljubezni, Zbor pritožb, Moja ulica in Vrt mimo grede), v katerih je publika sestavni in ključni del gradnje in izvedbe umetniškega dogodka, izvedli delavnice in srečanja mednarodnih gledaliških mrež, s katerimi sodelujejo, kot so Junge Hunde, D.B.M., Balkan Express, 2020 Network in Sostenuto.

Moja ulica in Vrt mimo grede

Predlani so naredili projekt Moja ulica (z njim se je začela njihova pobuda, da se predel Tabor oblikuje kot kulturna četrt, v njej poveže prebivalce in organizacije, kar jim je letos tudi uspelo in so se letos registrirali kot Kulturna četrt Tabor), lani pa so pripravili Vrt mimo grede, s katerim podpirajo pobude o pridelovanju hrane v lokalnem okolju in iniciativo o urbanem kmetovanju.

Veliko vsega in raznovrstnega po oblikah so pripravljali, a ključen je bil (in je) njihov vsebinski prispevek, saj so se prvi tematsko posvetili aktualnim temam kot so ekologija, nekakovost druženja v urbanih okoljih, odtujenost v njih, nove oblike sodelovanja in aktiviranje lokalnih prebivalcev, okoljevarstvo in negovanje vrtov v naseljih. Njihova odlika je povezovanje mednarodnega in lokalnega, odkrivanje novih prostorov, v katerih se dogaja umetnost ter čut za problematiko časa.

Kakovost druženja in aktiviranje opustelih, vendar atraktivnih prostorov, je letos dobila konkretno obliko v kulturnem in družabnem programu, za katerega skrbijo v Parku Tabor. Ena najbolj zglednih oblik, ki jih gojijo, pa je njihovo sodelovanje z upokojenci, ki bodo letos že tretje leto pripravili in stregli hrano na otvoritveni zabavi. To je v sedanjem času, ki goji le tekmovalnost in generacijsko odrivanje starejših na klop za rezervne igralce, še posebej dobrodošlo.

Mladi levi imajo odličen pedigre, ki so ga zgradili s kakovostnim festivalom, umetniškim problematiziranjem ali vsaj osveščanjem o preživetvenih vprašanjih okoljevarstva in ekologije, z novimi oblikami sodelovanja, povezovanja in sobivanja v urbanih okoljih, h katerim dodajajo svoje konkretne pozitivne zglede.

Letošnji gledališki program

Danes, ko se umetnost povezuje z znanostjo in družboslovjem, gledališče z glasbo in vizualnostjo, se to odraža tudi na samem festivalu, na katerem so plesalci spregovorili, gledališče pa je postalo izrazito vizualno. Festival postaja vedno bolj transdisciplinaren, predstave pa odražajo v sodobni umetnosti današnjega časa značilno fuzijo žanrov, to je spajanja glasbenega, plesnega, gledališkega in vizualnega.

Preglejmo predstave. Danes (petek, 19. 8.) bodo aktivirali Contact Gonzo, plesalci z Japonske, ki se gibljejo kot bi izvajali azijske borilne veščine (gonzo je v japonščini termin za novinarja, ki se tako vplete v svojo zgodbo, da postane sam del nje).

Drugi dan (sobota, 20. 8.) bo italijanski kolektiv iz Riminija Motus izvedel predstavo na temo Antigone (Too Late!), za njimi pa bo še na nizozemskem živeča hrvaška umetnica Ivana Müller, ki na Mladih levih sicer gostuje že tretjič, vendar tokrat prvič sama na odru s predstavo o odnosu med gledalcem in performerjem (60 minutes of Opportunism).

Tretji dan (nedelja 21. 8.) bo Britanka Stacy Makishi pripovedovala zgodbo, ki se navezuje na film (The Making of Bull: the True Story), četrti dan (ponedeljek, 22. 8.) sledi Južnoafričanka Nelisiwe Xaba z dvema družbenoangažiranima miniaturkama, s prvo o vlogi žensk v kolonializmu in drugo o plastiki, ki zastruplja svet. Za njo bo Portugalec Rui Catalão v predstavi (Denetro das palavras) spregovoril o občutjih iz svojega življenja.

Peti dan (torek, 23. 8.) bo mednarodna ekipa Deepblue (You are here) na oder postavila svoj razmislek o procesiranju in arhiviranju idej, šesti dan (sreda, 24. 8.) levi počivajo, sedmi dan (četrtek, 25. 8.) pa sledi belgijska režiserka Dominique Roodthooft s predstavo Smatch 2, ki si povsem direktno zastavlja vprašanja o ekologiji.

Osmi dan (petek, 26. 8.) bo italijanski tandem Ricci/Forte poskrbel za prikaz sodobnega inferna z nasilno, pornografsko, brutalno in šokantno predstavo. Deveti dan (sobota, 27. 8.) je na vrsti britansko-nemški kolektiv Gob Squad s predstavo Before your very eyes, ki v eni uri, z otroci, odvrti film, kako smo pri dvanajstih letih razmišljali o sebi in življenju.

Za zaključek, deseti dan (nedelja, 28. 8.), bo nastopil Josef Nadj, ki je velikokrat doslej gostoval v Ljubljani, vendar še nikoli na Mladih levih. Njegove zadnje predstave kažejo na močan zasuk v likovno umetnost (Nadj je poleg pantomime študiral likovno umetnost), tiste pa, ki niso narejene kot masovke, ustvari v sodelovanju s kakšnim umetnikov, tokrat s saksofonistom.

Spremljevalni dogodki

Levi bodo tudi letos postregli še z instalacijami na prostem, s koncerti, okroglo mizo, gledališkim časopisom Arena in družabnim otvoritvenim dogodkom, s »prostorom igre«, umetniškimi igrali, ki jih bo izvedel beograjski kolektiv Škart, ki prakticira umetniške projekte, v katerih je vključenih veliko sodelavcev in amaterjev. Igrala bodo postavili na betonsko ploščad med muzeji na Metelkovi: etnografskim, narodnim in Muzejem sodobne umetnosti, ker pri Mladih levih pravijo, da »igra vzpodbuja domišljijo in spontanost«.

Na otvoritveni večer so pripravili še dva dogodka. Najprej Zemljevid želja, skupni projekt Bunkerja in Prostorož, ki je 10 krat 16 metrov velika preproga, na kateri je zemljevid četrti Tabor. Nanj lahko občani pripenjajo balone s svojimi željami pri načrtovanju prostora, eno od njih pa je župan Zoran Jankovič obljubil, da jo bo izpolnil.

A začelo se bo še bolj igrivo. Že ob ob 19.30 pa bo britanska skupina Station House Opera pripravila interaktivno instalacijo iz domin, ki se bodo vile po ljubljanskih ulicah in bo zanje skrbela ekipa skoraj stotih prostovoljcev. In le kaj se zgodi kačam iz domin? Frcnejo jih in zložijo se na tla.