Tiskane izdaje
S slovesnostjo Kako beseda meso postane v režiji Nede R. Bric (z Vesno Slapar, Aljošo Ternovškom, Miho Rodmanom, Nastjo Bremec, Michalom Rynio, Jeleno Ždrale, Ninom de Glerio in Polono Zupan) ter podelitvami priznanj se je sinoči v Kranju zaključil 42. teden slovenske drame.
Festivalsko občinstvo je glasovalo o vseh predstavah tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa ter z najvišjo povprečno oceno (4,9) izglasovalo nagrado, ki jo podeljuje gostitelj PG Kranj v sodelovanju z MO Kranj in Gorenjskim glasom. Nagrado občinstva je prejela uprizoritev iz tekmovalnega izbora Amelie Kraigher Zgodba o nekem slastnem truplu ali Gostija ali Kako so se Roman Abramovič, lik Janša, štiriindvajsetletna Julija Kristeva, Simona Semenič in inicialki Z. I. znašli v oblačku tobačnega dima Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni.
Letošnja strokovna žirija v sestavi dramaturginje Tatjane Ažman, kritičarke in publicistke Tanje Lesničar-Pučko ter hrvaškega kritika in publicista Igorja Ružića je isti predstavi dodelila še Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa.
V obrazložitvi so ocenjevalci med drugim zapisali: »Predstava z dolgim naslovom Zgodba o nekem slastnem truplu ali … je projekt, ki salonsko inačico katere koli ideologije vzpostavlja kot nekaj neznosno prozornega. Njene učinke namreč neposredno kritizira, a jih hkrati nevsiljivo postavlja pred nas. Gre za intimno gledališko izkušnjo, univerzalno in hkrati osebno, njena največja odlika pa ni v preizkušenem receptu približevanja občinstva in odra, temveč v bolj neposrednem odnosu gledališke resnice z resnicami sveta, ki jih iz konvencionalnega avditorija danes ne uspemo več spoznati. Zgodba o nekem slastnem truplu ali… je hommage minljivosti in je krik po življenju, po tej temeljni pravici, ki se je v zahodnem miselnem svetu izgubila sama v sebi.«
Psihopatologija sedanjosti
Žirija za Grumovo nagrado v sestavi dramaturginje Diane Koloini (predsednica), režiserja in dramaturga Alena Jelena, dramaturginje Martine Mrhar, igralke Vesne Pernarčič in dramaturga dr. Tomaža Toporišiča je med 42 dramskimi besedili v konkurenci ter med petimi izbranimi nominirankami nazadnje soglasno dodelila Grumovo nagrado književniku in režiserju Vinku Möderndorferju za njegovo »igro o današnjih dneh« Vaje za tesnobo.
Kot so strokovnjaki zapisali v obrazložitvi, Vaje za tesnobo »zarežejo v psihopatologijo sedanjosti z izjemno ostrino. So hkrati aktualna in izjemno tehnično izbrušena igra, v kateri pred nami teče svet v vratolomnem tempu montaže dramskih atrakcij, skozi katere pronica banalen, a hkrati že kar boleč vsakdan. ( …) Preplet vsakdanje krutih odnosov, v katerih se spletata ekonomija telesa in kapitala, učinkuje presenetljivo znano, tako da ne ugotavljamo več, da bi bil to lahko tudi svet okoli nas, ampak smo zgroženi ob grotesknosti samopodobe oziroma samorazgaljenja neke tranzicijske nacije, ki je gotovo tudi ali predvsem slovenska. Tekstura Vaj za tesnobo je izjemno gosta, vase komajda pripusti kak žarek svetlobe. A takšno je tudi gledališče sveta, ki ga živimo vsak dan.«
Razred iz Rusije
V okviru mednarodnega programa 42. TSD je v torek zvečer v Kranju gostovalo najstarejše dramsko gledališče iz Sibirije, gledališče Eršova iz Tobolska (odprli so ga leta 1899). Predstavilo se je z Razredom Matjaža Zupančiča v režiji Dejane Nikolovske. Gostje iz Rusije so v uprizoritvi Grumove nagrajenke iz leta 2006 na eni strani poudarili vklenjenost protagonistov v sodobno tehnologijo vsesplošnega nadzora nad posamezniki (elektronsko registriranje in nadzor navzočnosti), po drugi strani pa sprotnega brisanja vsega zapisanega ter s tem vsakršne sledljivosti odgovornosti, in sicer s stroji za sprotno rezanje dokumentov, katerih »razrezane žrtve« postanejo na koncu, razen Hišnika, tudi vsi protagonisti »seminarja«.
Zupančičeva duhovita igra o vprašljivih mehanizmih selekcije v kapitalistični družbi ter varljivih možnostih vzpona posameznika na družbeni lestvici je izzvenela v interpretaciji ruskih umetnikov jedko in do absurda brezizhodno.
