Tiskane izdaje
Ljubljana – Postopek izbire novega ravnatelja osrednjega slovenskega gledališča še poteka, zato pristojni ne dajejo pojasnil, razen da so se na aprilski razpis prijavili trije kandidati. Lahko pa rečemo takole: sedanjemu ravnatelju Igorju Samoboru se bo mandat iztekel maja prihodnje leto in zelo mogoče je, da se mu bo takrat začela tudi nova petletka.
Po naših informacijah se je na razpis poleg režiserja Sebastijana Horvata in dramskega igralca Borisa Mihalja prijavil tudi Samobor. Vsi trije so gledališki javnosti dobro znani. Samobor, ki je v zadnjih petih letih z odrskih desk (in filmskih prizorov) stopil med kulturne menedžerje, je svoje ravnateljsko vodenje zaznamoval z odpiranjem hiše, kot je napovedal, v gledališki center.
Nastali so Drama Akustika, Laboratorij, Klub, Kavarna, Festival, Abonma Najst ... vsebine, ki so v zavod gotovo pripeljale nove umetniške izraze in v hišo pritegnile tudi novo občinstvo. Po drugi strani pa so do programa gledališča kritična poročila komisije ministrstva in tudi gledališki kritiki. Sebastijan Horvat je eden najvplivnejših gledaliških režiserjev. Meni, da gledališča brez kritike sveta in družbenih razmer ni. Med njegovimi najodmevnejšimi predstavami zadnjih let, ki sodijo v angažirano politično gledališče, so Mi, evropski mrliči, V republiki sreče, Igra o Antikristu.
Je dobitnik številnih nagrad za režijo in predava na AGRFT. Boris Mihalj je dvojni doktor znanosti iz antropologije in umetnostne zgodovine, zadnjih trinajst let je član igralskega ansambla ljubljanske Drame, kamor je prišel iz SNG Nova Gorica. Je tudi kipar in slikar z diplomo Akademijo lepih umetnosti v Benetkah. Trenutno je doktorand na podiplomski šoli ZRC SAZU, smer filozofija.
Program delovanja zavoda
Vsi kandidati so morali k prijavi priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih in zanimivo je videti, kako se ločijo njihova programska izhodišča oziroma kateri so njihovi ključni poudarki. Horvat je, denimo, navedel, da naj zavod postane prostor, ki ni vezan na družbeni razred in druge elite, vendar naj pri tem ohrani vrhunsko raven programskih sklopov.
Nasprotuje logiki trga, predstava ni vredna toliko, kolikor dobička prinese, prilagajanje trgu torej zanj ne pride v poštev, odpoveduje se spektaklu, šovu. Zavzema se za avtonomijo zavoda, meni, da se mora gledališče izrekati o svetu okoli sebe in zavzemati kritično držo. Drama mora po njegovem mnenju pridobiti identiteto, razvijati produkte, ki se bodo razlikovali od druge ponudbe, omenja tudi povezovanje zavoda v koprodukcije ter prodor v tujino.
Boris Mihalj poudarja vzpostavitev zavoda kot osrednjega državnega gledališča, zato je potrebna sprememba sklepa o ustanovitvi, da bo mogoča večja avtonomija, povsem samostojno upravljanje, svobodno oblikovanje programa. Omenja tudi sistematizacijo kadrov, strokovna napredovanja zaposlenih, uvajanje mentorstva in angažiranje mladih. V programskem smislu bi kombiniral repertoarno in eksperimentalno gledališče, vzpostavil kuratorsto v pripravah novih sezon, povezoval bi Dramo z Gledališkim inštitutom ter Univerzo. Med ključnimi poudarki sta navedena tudi obnova stavbe in črpanje evropskih sredstev.
Igor Samobor meni, da mora gledališče na novo prebrati repertoarna dela svetovne in domače klasike, spodbujati nastanek novih, skrbeti za vrhunske prevode starih in novih tujih gledaliških del, slediti sodobnim gledališkim tokovom in v program uvrščati nova evropska in svetovna dela. Samobor v programu navaja tudi produkcijsko in programsko povezovanje, raziskovanje novih izrazov, sodelovanje z AGRFT in povečanje deleža lastnih sredstev na 15–20 odstotkov, kar je primerljivo z evropskimi subvencioniranimi gledališči. Omenja tudi gradnjo in obnovo zavoda, ena glavnih nalog pa se mu zdi stabiliziranje financiranja.
»Komisija na ministrstvu bo opravila pogovor s kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje, in ministru predlagala ime najustreznejšega. Pred imenovanjem mora minister pridobiti še mnenje sveta in strokovnega sveta javnega zavoda,« so sporočili z ministrstva. Po naših informacijah se kandidati komisiji predstavljajo prav danes.
