Tiskane izdaje
Opera in balet SNG Ljubljana začenja novo sezono s premiero, posvečeno tako 130. obletnici rojstva slavnega ruskega skladatelja Igorja Stravinskega kot 120. obletnici obstoja hiše, ki je bila zgrajena leta 1892, sedaj pa je obnovljena, in kot je povedal direktor Mitja Bervar, čez poletje nekoliko adaptirana, zlasti po pripombah obiskovalcev za njihovo boljše počutje (boljši sedeži na balkonu in v ložah). Vzdušje v ansamblu je čudovito, k čemur prispevajo številni tuji gostje kot avtorji prvega baletnega večera.
Umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana Irek Mukhamedov je poudaril začetek sezone z večerom samih velikanov, kot so Igor Stravinski, George Balanchine in Jiři Kylián, ob njih pa nastopa mlada koreografinja Kristina Aleksova. Prav tako je vesel, da se nova sezona začenja z dvema jubilejema in da se ljubljanski balet pridružuje praznovanjem Stravinskega po vsem svetu.
Baletni večer bo lep prikaz, kako se neka umetniška ideja lahko širi, od prve zasnove samega Stravinskega in zelo vplivnih Balanchinovih ter kasneje Kyliánovih koreografij do sodobnosti, tako da bo občinstvo začutilo navdih velikanov in svežino mladosti, hkrati pa prehajanje izkušenj in umetniških realizacij z ene generacije na drugo. Ker bodo vsi trije baleti izvedeni z glasbenim ansamblom v živo, bo to za občinstvo še posebno doživetje.
Igor Stravinski je veliko ime ne le ruske glasbe in opere, ampak še posebej baleta, pa ne le spričo Posvečenja pomladi, ki smo ga v zadnjih mesecih v Ljubljani videli kar v dveh različnih postavitvah: Béjart Balleta iz Lozane in Opere in baleta SNG Maribor v koreografiji Edwarda Cluga. V Ljubljani pripravljajo pod umetniškim vodsŧvom Ireka Mukhamedova kot vodjo baleta SNG Opere in baleta Ljubljana večer treh baletov pod preprostim skupnim naslovom Stravinski.
Bačetni večer bo uvodoma predstavil koreografsko noviteto mlade koreografinje in plesalke Kristine Aleksove z naslovom Otroci z roba resničnosti, sicer pa je koreografija nastala na glasbo Pulcinelle, baleta v enem dejanju po Pergolesiju, seveda Igorja Stravinskega. Poudarek na vseh baletih je izvirna izvedba v živo, kar pomeni, da bo vse balete spremljal operni orkester, peli bodo pevski solisti in nastopil operni zbor, vsi pa bodo pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča postavljeni v orkestrski prostor pod odrom, tako da bo ves oder namenjen le plesalcem.
Izhodišče koreografije Kristine Aleksove je že sama zgodba o potujočih igralcih Pulcinellah kot prispodoba potovanja skozi življenje z vsemi sanjamin in željami. Poudarek je na vsakdanjiku in otroškem svetu ter njegovem dojemanju, od tod naslov Otroci z roba resničnosti. Nastopa enajst plesalcev in trije pevski solisti: sopranistka Dunja Spruk, tenorist Matej Vovk in basist Zoran Potočan. Dramaturginja predstave je Tatjana Ažman, kostumografinja Urška Recer.
Drugi balet je Apolon, po Apollon Musagète (Apolon, ljubljenec muz) po slavni koreografiji Georgea Balanchina, sedaj v postavitvi gosta Bena Huysa in s sodelavci: postavitvijo luči Marka Krajška, baletno mojstrico Mašo Mukhamedov in asistentom Viktorjem Isajčevom. Plešejo Petar Đorčevski kot Apolon, grški bog svetlobe in sonca, Tjaša Kmetec kot Terpsihora, muza plesa in petja, Ana Klašnja kot muza pesništva in Rita Pollacchi kot Polihimnija, muza pantomime. Ben Huys je poudaril izrazito tehnično zahtevnost Apolona in pri tem spomnil na Balanchiniov nasvet plesalcem:»Pozabite na vse, zgolj plešite!« Balanchine je ustanovil šolo in v njej plesalce naučil svoje tehnike in stila plesanja. V Ljubljani so pleasalci, kot je povedal, zelo mladi in dovzetni; odzivajo se na vse koreografove želje z zanimanjem in pričakovanjem skupnega pozitivnega rezultata. Apolon je ena izmed Balanchinovih koreografskih mojstrovin. Huys je omenil Balanchinovo tezo, da je koreografija pred glasbo in da je dajal nasvet plesalcem, češ da naj »poslušajo ples in gledajo glasbo.« Apolon je balet iz leta 1928 in še danes učinkuje zelo sodobno in moderno.
Tretji balet večera je slavna Svatba (Les Noces, Svadebka), ki je izvajalsko najzahtevnejša in ima poleg orkestra še štiri klavirje, velik zbor in soliste: Urška Žižek, sopran, Gordana Hleb, mezzosopran, Dejan Maksimilijan Vrbančič, tenor in Zoran Potočan, bas. Plešejo pa Kristina Aleksova kot nevesta, Lukas Zuschlag kot ženin, Sanja Nešković Peršin kot nevestina mati, Gaj Rudolf kot nevestin oče, Georgeta Capraroiu kot ženinova mati, Iulian Ermalai kot ženinov oče...Besedilo je skladatelj Igor Stravinski povzel po tradicionalnih ruskih svatbenih obrednih tekstih in bo izvajano v ruskem izvirniku. Osnovna koreografija je Jiřija Kyliána iz leta 1982, kot jo je povzel ali na novo postavil Philip Taylor. Med drugim je povedal, da se kjerkoli deluje in gostuje ne vpleta v politiko gledališč, ampak daje poudarek vsebini, pri Svatbi je to slavnostno razpoloženje, ki združuje ljudi in nasploh prispeva k temu, da plesalci iz različnih dežel in kulturnih okolij (tudi v Ljubljani) delujejo v tem humanem duhu in k predstavi prispevajo s svojo raznolikostjo in individualnostjo. Koreografije ne spreminja, tako da si na koncu želi, da bi gledalci spremljali in doživljali tako dušo Igorja Stravinskega kot prvega koreografa Kyliána in še ansambla (pod vodstvom sedanjega koreografa Taylorja, dodajamo).
Direktor Mitja Bervar je že zunaj tiskovne konference povedal, da so člani operne tehnike medtem obiskali tržaški Teatro Verdi, da bi pregledali tamkajšnje odrske razmere za gostovanje s Črnimi maskami junija prihodnje leto. Delegacija tržaškega gledališča si je namreč julija ogledala ljubljansko predstavo v Trstu rojenega skladatelja in bila zelo zadovoljna. Tako bi se Marij Kogoj po dobrih 120. letih prvič zmagoslavno vrnil domov!
Slavni ruski dirigent Valerij Gergijev pa je prosil direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka, da mu, ko bo odšel na premiero Verdijevega Don Carlosa v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu, prinese partituro Črnih mask za morebitno izvedbo v ruščini v tamkajšnjem gledališču. Kot je znano, je Kogoj napisal opero po Vidmarjevem prevodu ruske istoimenske drame Leonida Andrejeva. Seveda bi slovenska opera na tekst tako slavnega ruskega književnika, kot je Andrejev, v Rusiji vzbudila veliko zanimanje, saj tam nihče ne ve, da ta opera sploh obstaja, Gergijev pa bi s predstavo lahko gostoval tudi drugod, vse do Moskve in na Zahodu, pa seveda tudi v Ljubljani!
