V Ljubljani je v torek v devetdesetem letu umrl Branko Starič, najstarejši še živeči član ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča, igralec, inspicient in tonski mojster.
Kot igralec je od leta 1940 prevzemal predvsem manjše dramske vloge, še posebno je navduševal najmlajše gledališke obiskovalce s številnimi prisrčnimi, razposajenimi in kratkočasnimi liki iz slovenske in tuje dramatike, namenjene predvsem otrokom in mlajšemu občinstvu. Zelo veliko je prav v teh prijaznih mladostnih in še posebej priljubljenih pravljičnih vlogah nastopal na radiu Ljubljana.
Ob igralstvu se je Branko Starič v spomin predvsem svojim igralskim kolegicam in kolegom v Drami zapisal kot zelo zavzet in zanesljiv inspicient ali vodja predstav, torej v poklicu, ki ga gledalci sicer ne morejo videti, vendar je za tekoč potek uprizoritev zelo pomenljiv in odgovoren.
Enako zavzeto se je, zlasti zadnja leta pred upokojitvijo, posvečal strokovno nelahkim opravilom tonskega mojstra, torej prav tako nalogi, ki navzven ni vidna, a je za celosten in profesionalno zanesljiv potek dramskih predstav prav tako pomembna.