Usoda umetnikov in malih producentov »še bolj negotova«

Asociacija nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti v izjavi za javnost opozarja, da so z neuresničitvijo projektnega razpisa za področje uprizoritvenih umetnosti leta 2012 ponovno najbolj prikrajšani samostojni umetniki in manjši nevladni producenti.

Na enoletni projektni razpis v prvotni vrednosti 82.000 evrov se je namreč v roku prijavilo 74 prijaviteljev, vendar so šele po devetih mesecih negotovosti in pričakovanja oziroma pred zadnjim tromesečjem poslovnega leta izvedeli, da so odločevalci na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ustavili postopek izbire med prijavljenimi projekti in njihovimi prijavitelji. Zelo pozno razveljavitev objavljenega razpisa so na MIZKŠ utemeljili z zmanjšanjem namenskih sredstev zaradi rebalansa letošnjega državnega proračuna (sprejetega 11. maja!), težav s (pre)oblikovanjem pristojnih strokovnih komisij ter zaradi prednostnega izpolnjevanja sprejetih pogodbenih obveznosti iz večletnih pogodb z nevladnimi organizacijami in ­posamezniki.

Zamuda pri objavi rezultatov

V omenjeni izjavi z 2. oktobra Asociacija opozarja, da je bil »omenjeni razpis že od konca oddaje letošnjih vlog deležen zapostavljanja in negotove usode« ter da so rezultati tovrstnih razpisov »večinoma znani šele sredi leta, ko je marsikateri projekt že potekel«. Zaradi tega ponovno poudarjajo, da je »na tak način težko kakovostno načrtovati in izvajati projekte nevladnih organizacij v kulturi, kar postavlja osnovni namen tovrstnih razpisov pod velik vprašaj«, ter opozarjajo »na anomalijo, ki sili ta segment izvajalcev javnih kulturnih projektov v deprivilegiran položaj v primerjavi z ostalimi izvajalci javnega interesa v kulturi«.

Asociacija je na zamudo pri objavi rezultatov javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju intermedijske, uprizoritvene, likovne in glasbene umetnosti leta 2012 pristojne opozorila že 2. avgusta letos. V odgovoru s 16. avgusta se je MIZKŠ izgovoril na majski rebalans proračuna ter na zaplete pri imenovanju strokovnih komisij. Izrecno se je odrekel tudi možnosti »trdnejšega predvidevanja in postavljanja natančno določenih časovnic«. Asociacija ugotavlja, da sta neuspešna koordinacija delovanja med vladnimi resorji ter neuspešno kadrovanje v strokovne komisije MIZKŠ nedopustno vplivala na zavlačevanje in nazadnje celo razveljavitev objavljenega ­razpisa.

Kulturnopolitična reforma

Po prepričanju Asociacije je nevladni sektor v kulturi praviloma »eden prvih, ki trpi posledice proračunskih rezov, zaradi sistemske neumeščenosti ter kljub temeljni razvojni vlogi, ki jo nosi«. Pri tem podpisniki posebej opozarjajo »na prvo žrtev rezov v zadnjih mesecih – samozaposlene v kulturi«. Zaradi vsega ugotovljenega nevladne organizacije od MIZKŠ pričakujejo, da bo storilo vse, »da nevladnemu sektorju v kulturi in umetnosti zagotovi sredstva, ki jih potrebuje za optimalno delovanje« (tj. vsaj na ravni realizirane osnove iz leta 2011 oziroma treh odstotkov od proračuna ministrstva). Ponovno zahtevajo tudi »reformo celotnega kulturnopolitičnega modela, ki jo nevladni sektor v kulturi in umetnosti pričakuje in aktivno zagovarja že vrsto let«.