Tiskane izdaje
»Ortodoksnim slavistom drama morda ne bo čisto po meri in se jim bo zdela malo provokativna. Potem ko sem obnovil svoje znanje o črkarski pravdi, sem napisal besedilo, v katerem pa niso le zgodovinska dejstva, ampak sem si dal duška s pesniško imaginacijo ... Sicer pa me je za to igro nagovorila režiserka Barbara Novakovič Kolenc in če so težave, je to zasluga režiserke,« se je pred petkovo predstavo pošalil pisatelj Ivo Svetina. Uprizoritev na kranjskem odru bo večinoma v slovenščini, deli v srbščini bodo podnaslovljeni, medtem ko posameznih vzklikov v nemščini ne bodo prevajali.
Dogajanje je na Dunaju v letih 1831 in 1835, kjer se srečujejo jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren in se odvija takoimenovana črkarska pravda. (Naslov predstave je vzet iz naslovov člankov, ki jih je pisal Matija Čop).
Kopitar je po Karadžićevem zgledu hotel uveljaviti načelo »piši kakor govoriš« tudi v slovenščini, zato je podprl Metelka in Danjka, ki sta izumila novo abecedo. Kot je pojasnil avtor dramskega besedila Svetina, je bil pozoren na članek v zagrebškem Vjesniku, ki je izšel konec 90. let prejšnjega stoletja.
V njem je avtor Slovence, ki so »doslej veljali za krive za razpad Jugoslavije«, obtožil, da so krivi tudi za jezikoslovni spor oziroma vojno med Hrvati in Srbi. Kajti slovenski jezikoslovec Kopitar je podprl Karadžića oziroma reformo srbskega jezika, zaradi česar naj bi bila hrvaščina oškodovana.
Drama torej tako tematizira razvoj in oblikovanje slovenskega in srbskega jezika kot evropskih jezikov v 19. stoletju, odvija pa se na dveh prepletajočih se ravneh, prvo razvijajo t. i. črkarska pravda in polemike o cenzuri slovenske tiskane besede, druga raven so intimne zgodbe junakov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren namreč izgubi prijatelja Čopa in si očita, da ga takrat ni bilo ob njem, Karadžić izgubi hčer Mino, Jernej Kopitar zaradi kolere izgubi starše ...
»Zgodba je ovita v skrivnost – slikarka Mina Karadžić in njen oče Vuk neumorno iščeta svitek iz srednjega veka. Mina zaradi iskanja celo opusti slikanje, to iskanje pa je zanjo usodno, kajti zaradi okužbe s starimi dokumenti umre. Lahko rečem, da je predstava ABC oder Krieg zelo aktualna tudi za današnji čas, v katerem ni pištola tista, ki meri v človeka, pač pa je to svinčnik. Cenzura je prepojila dramo in poln cenzure je tudi sodoben svet,« je poudarila režiserka in scenaristka Barbara Novakovič Kolenc, ki je projekt ABC oder Krieg pripravljala dve leti.
V predstavi bo Jerneja Kopitarja upodobil Peter Musevski, Ivan Bekjarev bo Vuk Stevafanović Karadžić (v preteklosti je igral monodramo o Karadžiću, ki jo je napisal srbski pisatelj Vidosav Stevanović), Aleksandra Balmazović bo slikarka Mina Karadžić, Jure Ivanušič bo France Prešeren, Borut Veselko bo Matija Čop in Vesna Pernarčič bo Antonija Höffern, sestra misijonarja Friderika Barage.
Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) je nastala v koprodukciji med Muzeumom Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj, Cankarjevim domom Ljubljana ter Opero Teatrom Madlenianum Zemun.
