Tiskane izdaje
V Mariboru bo danes sklepna prireditev 49. Festivala Borštnikovega srečanja, ki jo bo vodila Nina Rakovec, režijo pa sta podpisala Martin Srebotnjak in Klemen Dvornik. Nocoj bodo znane tudi nagrade.
Maribor se v drugi polovici oktobra tradicionalno spremeni v gledališko središče narodnih in mednarodnih razsežnosti. Mesto deset dni živi in diha s Festivalom Borštnikovo srečanje (FBS), ki je skozi desetletja postal ena njegovih osrednjih kulturnih znamenitosti. Letos se je pod sloganom »Igrajmo se!« zvrstilo okoli 60 dogodkov, zaključna prireditev pa bo še posebej slavnostna, tudi zato ker je prejemnik Borštnikovega prstana večkrat nagrajeni igralec Vlado Novak, prvak Drame SNG Maribor.
Alja Predan, direktorica Borštnikovega srečanja, nam je v četrtek, ko smo spremljali dvodnevni simpozij Gledališče upora, povedala več o letošnjem španskem fokusu. Festival namreč že četrto leto zapored predstavlja dramsko ustvarjanje držav, ki je v Sloveniji manj znano ali uprizarjano. Tako so se zvrstile predstavitve Slovaške, Češke in Nizozemske. Letos je bila na vrsti Španija, kjer je gledališko ustvarjanje zelo raznoliko tako žanrsko kot jezikovno.
»Slovencem so bližji anglosaški in nemški teksti,« je povedala Alja Predan. »Katalonsko dramo smo sicer uprizarjali, ampak raznolikost Španije je tako zanimiva, da jo je bilo vredno podrobneje ujeti. Izdali smo publikacijo s prevodi petih španskih del. Prevedli smo Željo Josepa Marie Beneta in Jorneta, ki je nestor katalonske dramatike. Objavili smo delo predstavnika katalonskega področja iz Valencie Abu Magrib, ki ga je napisal politično angažiran avtor Manuel Molins, in dramo Fant iz zadnje klopi Juana Mayorge, ki velja za prvega španskega dramatika srednje generacije.
Prevedli smo tudi delo ženske avtorice Lluïse Cunillé Ta pesem brez konca in delo Trebušna slinavka Patxa Pellerie. Gre za bogato paleto in preplet raznolikosti v tem fokusu, ne samo po spolu, tudi glede na območje, temo, način pisanja, dramaturško pisavo ..., kar vse kaže na diverziteto španske dramatike.« Dela so predstavili z bralnimi uprizoritvami študentov AGRFT, ki jih je vodila Julija Rošina, in upajo, da bodo kmalu zaživela tudi na slovenskih odrih, ker so - vsaj po besedah Alje Predan - izvrstni teksti. Fokus so finančno izdatno podprli Španci, poleg tega gre za recipročnost, kar pomeni, da bodo na španske odre vabljeni tudi slovenski gledališčniki.
Amelio Kraigher, selektorico tekmovalnega programa Borštnikovega srečanja, pa smo vprašali, kako žive so predstave danes, glede na to, da jih je izbrala pred letom dni. »Videla sem samo eno predstavo, Zapiranje ljubezni. Moj program žal ni zaživel tako, kot sem si predstavljala, saj je zaradi objektivnih razlogov odpadla predstava Othello v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, vskočil je Marko Mandić v vlogi Maksa v predstavi Kralj na Betajnovi in predstava Zapiranje ljubezni je pred letom dni na odru Mini teatra živela drugače kakor na velikem mariborskem odru,« je povedala Kraigherjeva.
Gledališki festival, ki je že davno prerasel lokalne mariborske, pa tudi slovenske okvire, je bil tudi letos bogat, pomembno pa je, da je združil ali povezal različne kulturne ustanove. Prvič je sodeloval Muzej narodne osvoboditve, kjer je bil simpozij (prihodnje, jubilejno leto bodo sodelovali še bolj intenzivno), že vrsto let pa plodno sodelujejo z AGRFT. Pomembna sestavina festivala so namreč bilteni, ki na Borštnikovem srečanju vsak dan izhajajo in jih sooblikujejo študenti, strastni sprejemniki vsega novega, kar nastaja na odrskih deskah in odmeva na strokovnih srečanjih.
