Večer in knjiga v spomin Zlatku Šugmanu

V MGL bodo na spominskem večeru Tega še je svet ne videl! interpretirali izbrana igralčeva besedila iz knjižice Zlatkarije.

Objavljeno
28. oktober 2011 12.48
Posodobljeno
28. oktober 2011 12.48
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bodo nocoj ob 20. uri počastili spomin na dolgoletnega stanovskega kolega in neumornega spodbujevalca živahnega družabnega življenja za zaveso, med drugim nosilca Borštnikovega prstana (1986) in dobitnika velike Prešernove nagrade (2003), Zlatka Šugmana (1932–2008).

Na spominskem večeru Tega še je svet ne videl! bodo Iva Krajnc, Jana Zupančič, Jaka Lah, Lotos Vincenc Šparovec in Gašper Tič interpretirali izbrana igralčeva besedila iz 154. zvezka Knjižnice MGL –
Zlatkarij Zlatka Šugmana. Za glasbo bo poskrbel Katarina Mala kvartet, knjiga pa bo na voljo po promocijski­ ceni 15 evrov.

Izbor Šugmanovih zasebnih voščil in pozdravnih sporočil ter javnih nastopov so ob šestdeseti obletnici gledališča ter ob pomoči številnih naslovnikov pripravili souredniki Maja Šugman, Rajko Šugman in Petra Pogorevc. ­Urednica zbirke Petra Pogorevc je poudarila, da so si želeli predstaviti priljubljenega umetnika tudi osebno in ob tem ne kršiti pravice do zasebnosti.

Besedila razkrivajo silen razpon med avtorjevo sublimno poetičnostjo in polnokrvnim temperamentom.

Umetnikov brat Rajko Šugman, ki je leta 2002 ob Zlatkovi sedemdesetletnici izdal biografsko uspešnico Moj brat (doživela je že tri izdaje), je na predstavitvi povedal, da se je iz Zlatkove pisne zapuščine v njegovem računalniku nabralo 450 strani besedil in iz tega gradiva so izbrali besedila za Zlatkarije.

Zlatkova hči Lea Šugman je dodala, da je oče učinke svojih sporočil pogosto preverjal pri ženi (Maji) in da najverjetneje sam zasebnih voščil in pozdravov ne bi objavil. Pohvalila je grafično opremo Mojce Višner s čokoladnimi bonboni, ki se jim oče (kot tudi sladoledu) ni mogel upreti. Sin Jernej Šugman pa je presenetil z izjavo, da je oče praviloma odklanjal pogovore o teatru, prav zaživel pa ob prebiranju svojih voščil, pozdravov in avtorskih kratkih skečev.