Tiskane izdaje
Tadeusz Słobodzianek je eden od najpomembnejših sodobnih poljskih dramatikov in režiserjev. Nocoj v kranjskem Prešernovem gledališču dajejo krstno uprizoritev njegovega dela Naš razred, v katerem razkriva mehanizem tragedije – množičnega poboja Judov leta 1941. Brutalne poboje, posilstva, mučenja in ropanja so zagrešili someščani, njihovi nekdanji sošolci.
Naš razred/Nasza klasa je zgodba o skupini sošolcev – Poljakov in Judov – od leta 1925 vse do našega časa. Ko odrastejo, se njihova prijateljska zabava konča. Izbruhne vojna in v mesto vkorakajo okupatorske sile, najprej sovjetske, nato nacistične. Antisemitizem preraste v niz posilstev, umorov, mučenja in doseže vrhunec v množičnem pogromu.
Ubiti so skoraj vsi lokalni Judje; zažgejo jih v skednju ali umorijo na mestnem trgu. Le nekaterim uspe preživeti. Nasilje se s koncem vojne ne konča. Začne se soočanje s preteklostjo, vendar gre za nemogočo nalogo. Naš razred je šokantna pripoved o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v dvajsetem stoletju, o kolektivni krivdi, o resnici, ki je očitno nihče ne potrebuje.
Ena najbolj bolečih in zamolčanih tem poljske zgodovine
Avtor je večino podrobnosti zbral iz knjig zgodovinarjev in novinarjev, vendar je dokumentarno gradivo v dolgem procesu temeljito obdelal. Kot piše Marinka Poštrak, je bil eden od virov Słobodzianekove drame knjiga poljsko-ameriškega zgodovinarja Jana Tomasza Grossa Sosedje, uničenje judovske skupnosti v Jedwabnem, ki je razkrila eno najbolj bolečih in zamolčanih tem poljske zgodovine – množični pogrom nad Judi v okrožju Białystok, ki so ga na začetku nemške okupacije leta 1941 izvršili Poljaki sami, in ne Nemci, kot je bilo skoraj šestdeset let uradno predstavljano.
O zamolčanem zločinu sta sledili še knjigi novinarke Anne Bikont Zločin in tišina in Mi iz Jedwabnega, že konec osemdesetih pa je dokumentarca o tej temi Kje je moj starejši brat Kajn? in Sosedje posnela režiserka Agnieszka Arnold.
Štirinajst zgodb, štirinajst lekcij
Słobodzianek v svojem delu v štirinajstih prizorih oziroma lekcijah sledi skupini Poljakov in Judov, ki so bili pred vojno sošolci v majhnem mestu, precej podobnem mestu Jedwabne – oni pripovedujejo svojo zgodbo od tistih dni do našega časa.
V pogovoru za dnevnik Gazeta Wyborcza, objavljenem v gledališkem listu, je avtor povedal: »V Našem razredu se beseda 'jedwabny' (ime mesta, kamor je postavljena zgodba, v poljščini pomeni 'svila') pojavi zgolj v povezavi s šalom, ki ga nosi nacistični amtskommandant, pozneje pa eden od likov, ki ga poskuša oponašati … ne le v načinu oblačenja. Ne ukvarjam se z zgodovinskimi dogodki, četudi veliko črpam iz različnih sodnih, novinarskih in akademskih virov. Moj namen je vprašati: 'Zakaj me to, kar se je zgodilo poleti 1941, ne le v mestu Jedwabne ali Radziłow, ampak, v različnih oblikah, še v ducatih poljskih mest, tako muči?' In moja bolečina v povezavi s tem problemom je tisto, kar hočem deliti z bralci in gledališkim občinstvom.«
Prevod Našega razreda je opravila Darja Dominkuš, režijo podpisuje Nina Rajić Kranjac, dramaturgijo Marinka Poštrak. Słobodzianekovo delo je kranjska koprodukcija z MG Ptuj in Mini teatrom Ljubljana, ljubljanska premiera bo 2. septembra, ptujska 17. oktobra.
