Abrakadabra ... zamah s čarobno paličico, ščepec čarobnega prahu in že vstopiš v tuj, nepoznan, vznemirljiv svet ... piše v programski knjižici Mojca Jan Zoran iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je poleg LGL in Cankarjevega doma soorganizator festivala Zlata paličica. To je bienalna prireditev, na kateri so zbrane najboljše predstave uprizoritvenih umetnosti za otroke.
Program od ponedeljka do sobote poteka na odrih Lutkovnega gledališča, Cankarjevega doma in Šentjakobskega gledališča, obsega pa 20 predstav, ki jih je izmed 51 prijavljenih izbrala strokovna komisija: dramaturginja Petra Pogorevc, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek in pedagoginja Bruna Antauer. Kot je vidno iz sestave žirije, so svoj izbor utemeljevale na presečišču med razvojno psihologijo, gledališčem in pedagogiko. Predstave so nastale v obdobju od 31. marca 2013 do 31. marca 2015.
Zvrstna raznolikost
Festival je zvrstno odprt in razpon raznolikosti predstav je velik.
Da razmerje med dramskimi in lutkovnimi uprizoritvami že dolgo ni več črno-belo ter da obstaja veliko uprizoritev, v katerih so prepleteni elementi dramske igre in lutkovne animacije, pa tudi plesa, glasbe in še česa, opozarjajo tudi selektorice. Predstava Vsi junaki zbrani (režija Branko Potočan, SMG) je denimo gibalno gledališče, Račka, Smrt in tulipan (Fabrizio Montecchi, LGL) senčna predstava itd.
Starostna struktura predstav
Program festivala je sestavljen tako, da nagovarja vse starostne skupine, je pa očitno, da so od 20 predstav samo tri namenjene gledalcem, starejšim od 11 let. Produkcije za najstniško občinstvo ni, ker se šole vse redkeje odločajo peljati šolarje zadnjega triletja v gledališče, pravi Korenčan. Ljubica Marjanovič Umek meni, da je največ predstav namenjenih otrokom od tretjega do šestega leta in mlajšim šolarjem, premalo predstav pa je namenjenih dve- ali triletnim malčkom in mladostnikom od 10. do 15. leta.
Središča ustvarjalnosti
Široka avtorska paleta
O izstopajočih avtorskih imenih ne govorijo niti članice strokovne komisije niti Uroš Korenčan. Navajajo pa bolj posplošene ugotovitve. Uroš Korenčan denimo ugotavlja, da je pahljača avtorjev precej heterogena, selektorica Petra Pogorevc pa, da so to avtorji različnih profilov in generacij, da nekateri prihajajo iz tujine in da so se določenih predstav režijsko lotili igralke in igralci.
Od priznanih lutkarjev sta tu Matija Solce s predstavo Turlututu (LGL), Silvan Omerzu s predstavo Zlata ptica (Lutkovno gledališče Maribor), od priznanih režiserjev, ki občasno gostujejo v mladinski ustvarjalnosti, so tu Vinko Möderndorfer s predstavo Odvratne rime (LGL), Jaka Ivanc z Zverjascem (LGL), Ivana Djilas s predstavo Juri Muri v Afriki pleše (Plesni teater Ljubljana), od gostov iz tujine omenimo Ulrike Quade iz Amsterdama s predstavo Krabat (koprodukcija z LGL in Umetniškim društvom Konj), Italijana Fabrizia Montecchija s senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan (LGL), madžarsko režiserko Agnes Kuthy s predstavo Kako ujeti zvezdo (Mini teater Ljubljana).
Adaptacije literarnih del
Opazne so pogoste adaptacije literarnih del: predstava Lučka, grah in pero je nastala po motivih Hansa Christiana Andersena Kraljična na zrnu graha, Juri Muri v Afriki pleše po knjigi Toneta Pavčka, Zverjasec po slikanici Julie Donaldson, Zlata ptica po motivih ljudske pravljice, Pedenjped po Grafenauerjevi knjigi, Guliverjeva potovanja po knjigi Jonathana Swifta, Pajac in punčka po knjigi Kajetana Koviča, Alica v Čudežni deželi po knjigi Lewisa Carrolla, Emil in detektivi po knjigi Ericha Kästnerja, Odvratne rime po pesniškem besedilu Roalda Dahla, Čarovnik iz Oza po besedilu Lymana Franka Bauma ... Uroš Korenčan pravi, da gledališka produkcija z uporabo znanih knjižnih naslovov koketira z gledalci. Sicer pa po njegovem to ni parazitiranje gledališča na literaturi, temveč prepletanje gledališke ponudbe s projekti bralne kulture.
Petra Pogorevc ugotavlja, da znani naslovi pritegnejo radovednost in pozornost, toda sami po sebi niso dovolj. Treba se je premišljeno lotiti njihovega uprizarjanja pa tudi parafraziranja, reinterpretiranja in posodabljanja znanih in kanoniziranih vsebin, kar so mnogi ustvarjalci tudi storili. Izvirna dramska dela so redkejša. Tako je denimo delo Vsi junaki zbrani Drage Potočnjak.
Tematsko so predstave raznolike, govorijo pa o odkrivanju domišljijskih svetov, premagovanju vseh vrst strahov, vrednotah prijateljstva in sodelovanja, sprejemanju drugačnosti, pravi Petra Pogorevc. Korenčan dodaja, da predstave nihajo od abstraktnih, ki so namenjene spodbujanju domišljije in prvemu stiku najmlajših z gledališčem, do takih z resnimi temami, s katerimi poskušajo gledališča pomagati staršem pri soočanju mladih s kruto realnostjo (smrt, ločitev itd.).
Kaj so dobre
Recept Uroša Korenčana za dobro predstavo je kratek: »Iskren pristop, ustvarjalci ne smejo podcenjevati otroškega oziroma mladinskega občinstva.« Ljubica Marjanovič Umek pa meni takole: »Dobra predstava je tista, ki se 'dotakne' otrokovih čustev, njihovega razmišljanja, razumevanja socialnih odnosov, sproži domišljijo in ustvarjalnost.«
Uroš Korenčan je opozoril, da je razprava za strokovno mizo prinesla ugotovitev, da je interdisciplinarni pristop k vrednotenju produkcije za otroke in mlade nujen, še posebej, če hočemo večjo vključenost šolskega resorja. Srednjeročni cilj je nacionalno urejanje dostopnosti do kakovostnega gledališča (subvencije prevozov, gostovalna mreža v Sloveniji) za vse slovenske otroke.