Zapletena aritmetika newyorških gledališč

Woody Allen, ki se od leta 1977 vsako leto podpiše vsaj pod en film, je nedavno dejal: »Ne vem, kako tudi v živo pritegniti gledalce.« Pred kratkim je v gledališču St. James na Broadwayu zgolj po petih mesecih za vedno padel zastor nad dolgo pričakovanim muzikalom Krogle nad Broadwayem (Bullets Over Broadway). Narejena po Allenovi filmski uspešnici, je štirinajst milijonov dolarjev vredna predstava prinesla veliko izgubo in razočaranje.

Skupaj z Allenovim prvim muzikalom sta v teh dneh predčasno za vedno utihnila še dva velikana – Rocky, prav tako broadwayska inačica filmske uspešnice, ter Holler If Ya Hear Me, ki jo je navdihnil pokojni glasbenik Tupac Shakur. Recept, kateri muzikal ali gledališka predstava bo uspešnica, je vse bolj zapleten in nepredvidljiv. Da ne pomagajo niti posebni učinki, rekordna vsota denarja (75 milijonov dolarjev), preverjena režiserka (Julie Taymor) ali zvezdniški pisci glasbe (kreativna polovica U2, Bono in The Edge), je dokazal najdražji muzikal v zgodovini – Spiderman. Ko so v začetku januarja ugasnile luči, je bilo jasno, da je pridelal šestdeset milijonov izgube. Porazne kritike in ne preveč navdušeno občinstvo, škandali in poškodbe igralcev, predvsem pa slaba predstava so pokopali upe o hitu, ki bi moral še leta polniti dvorane, da bi se producentom povrnil vložek.

Zvezdnik in milijoni za uspeh

Postavitev muzikala stane v povprečju od deset do šestnajst milijonov dolarjev, gledališke predstave pa od dva do pet milijonov dolarjev. Ker se le četrtina predstav lahko pohvali z dobičkom, se je spremenila tudi vloga producentov. Ob podelitvi nagrade tony za najboljši muzikal, ki jo je letos odnesla predstava A Gentleman's Guide to Love & Murder, na oder ni prišel mogočni in ljubiteljem gledališča znani producent, kot se je dogajalo nekdaj, pač pa se je pod žaromete zlilo na desetine ljudi.

Vsi, od tistih, ki so prispevali »zgolj« trideset tisočakov, do tistih, ki so zbrali na sto tisoče dolarjev, si na koncu želijo delček broadwayskega kolača in blišča. Toda tveganje se povrne le redkim, kljub temu da se je letos prvič v zgodovini Broadwaya zgodilo, da povprečna cena vstopnice znaša več kot sto dolarjev. Ena najbolj gledanih in še vedno razprodanih predstav Mormonova knjiga (The Book of Mormon) prodaja najboljše sedeže za več kot štiristo dolarjev.

Nekoliko lažja se zdi filozofija pri gledaliških predstavah. Filmske zvezde, kot je denimo Cate Blanchett, ki je nedavno skupaj z Isabelle Huppert v predstavi Služkinje (The Help) v New Yorku požela odlične kritike in razprodala dvorano City Center, so najboljše jamstvo za uspeh. Podoben magnet za gledalce in dobre kritike so bili Daniel Craig, Denzel Washington ali Bryan Cranston, ki je po neslutenem uspehu v televizijski seriji Kriva pota (Breaking Bad) v zadnji sezoni na gledaliških deskah mojstrsko upodobil ameriškega predsednika Lyndona Johnsona. Zato vedno več broadwayskih predstav stavi predvsem na zvezdnike, ki za nekaj tednov, kolikor namenijo predstavi, napolnijo dvorane ter na koncu upravičijo visoke stroške produkcije ter seveda cene vstopnic.

Dopust z velikih platen

Filmski zvezdniki na odru dajo svoji karieri umetniško patino, hkrati pa je dopust z velikih platen izdatno plačan. Tako je denimo Al Pacino pred dvema letoma za vlogo v predstavi Glengarry Glen Ross tedensko pobral več kot 125.000 dolarjev.

Trenutno sta na Broadwayu vroča Michelle Williams in Alan Cumming v večnem Kabaretu (Williamsovo bo jeseni zamenjala Emma Stone), ljubitelji gledališča nestrpno pričakujejo tudi Glenn Close, Johna Lithgowa in prihodnjega februarja še kraljico Helen Mirren. Vse to je seveda dobro za promocijo predstav, negativna posledica obsedenosti s hollywoodskimi zvezdniki pa je, da počasi izumirajo pravi broadwayski zvezdniki, kot je bila nedavno preminula Elaine Stritch ali kot je ena zadnjih legend muzikala Bernadette Peters.

Tudi zato se newyorška intelektualna smetana, prava in snobovska, rada pohvali, da v svoje kulturno udejstvovanje vse redkeje vključuje obisk Broadwaya. Najpogosteje slišani pomisleki so, da je Broadway preveč komercialen, predrag, namenjen turistom ter da mu primanjkuje domiselnosti in drznosti. Toda podatki kažejo, da obiskovalci še naprej drvijo v gledališča in da se obisk Broad­waya celo povečuje. V sezoni 2013–2014 si je predstave ogledalo več kot 12 milijonov gledalcev, kar je slabih šest odstotkov več kot sezono poprej. Kosmati zaslužek je znašal več kot 1,2 milijardi dolarjev. Res pa je, da je bila več kot polovica gledalcev turistov, ki obožujejo predvsem večne predstave, kot so Fantom iz opere, Chicago, Zlobna (Wicked) in Mamma Mia!.