Tiskane izdaje
Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) se je z razglasitvijo najodličnejših umetniških dosežkov tekmovalnega programa po izbiri gledališkega kritika Mateja Bogataja in s podelitvijo zlatih paličic ter z izbrano gostujočo uprizoritvijo Zakaj nastane zmešnjava? po besedilih britanskega znanstvenika in filozofa Gregoryja Batesona v režiji Carlosa Manuela in v izvedbi nemškega Theatra an der Parkaue iz Berlina svečano končal 14. bienalni mednarodni festival igranih predstav za otroke in mlade Zlata paličica (ZP).
V ponedeljek popoldne je udeležence festivalskega omizja na temo gledališča za otroke in mlade vodila in usmerjala Amelia Kraigher. Najprej je z umetniško voditeljico LGL Jero Ivanc ter selektorjem obeh zadnjih bienalov Matejem Bogatajem načela vprašanje teže in prepoznavnosti bienala ZP v kontekstu nacionalnih gledaliških festivalov ter v razmerju do nacionalnega bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (ULUS) ter mednarodnega lutkovnega bienala Lutke.
Letošnji selektor se je zavzel, da bi LGL kot gostitelj oziroma organizator ZP v prihodnje od svojega ustanovitelja in financerja pridobil namenska javna sredstva za edini festival, ki omogoča preverjanje in promocijo slovenskim igranim uprizoritvam za otroke in mlade. Za neodvisnega (zunanjega) selektorja ter tekmovalno naravo festivala se je zavzel tudi v prihodnosti, saj se število uprizoritev za otroke in mlade povečuje, raste tudi njihova kakovost.
Posebej dragocena je ugotovitev, da so vse letošnje tekmovalne uprizoritve napisali ali avtorsko priredili domači besedni umetniki, kar kaže tudi na žlahtno izročilo vrhunskega literarnega ustvarjanja za otroke in mlade pri nas. Jera Ivanc vidi razvoj festivala v smeri zgoščene predstavitve kakovostnih slovenskih uprizoritev za otroke in mladino za selektorje podobnih tujih festivalov in druge zainteresirane strokovnjake ter obenem tudi reprezentativne predstavitve izbranih tujih uprizoritvenih dosežkov. Prejšnja selektorica Mojca Kreft se je ob tem zavzela za nadaljnjo programsko profiliranost festivala, njegov pobudnik in ustanovitelj Iztok Valič pa za njegovo prepoznavnost v mednarodnem okolju.
Iz prakse ustvarjanja za otroke in mlade je spregovorila umetniška voditeljica v SNG Nova Gorica Ira Ratej, ki je opozorila na pomanjkanje medijsko ustrezno ozaveščenih in usposobljenih vzgojiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Zaradi tega prepogosto prihaja do vsiljevanja osebnega okusa učiteljev ter zastavljanja stereotipnih puritanskih vprašanj o domnevni neprimernosti posameznih prizorov ali uprizoritev.
Dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske pedagoške fakultete se je zavzela za več obojestranskega povezovanja in sodelovanja med kulturnimi ustanovami in šolami, Mojca Kreft pa za sistemsko ureditev izobraževanja učiteljev tudi za potrebe gledališke vzgoje.
Dr. Igor Saksida z ljubljanske pedagoške fakultete je opozoril na ključno iniciativnost posameznih umetnikov (zgled Pavla Golie) in kulturnih ustanov. Po njegovem bi se morali v gledališčih samokritično vprašati, kaj lahko sami pozitivnega prispevajo h gledališki in splošni kulturni vzgoji otrok in mladih.
Spodbudne primere dobre prakse pri oblikovanju in prebojnosti programske ponudbe za otroke in mlade (tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami) so predstavile Petra Slatinšek iz ljubljanskega Kinodvora, Saša Šepec iz KC Janez Trdina Novo mesto ter Ana Duša iz Varietejčka v ljubljanskem hotelu Union.
