Tiskane izdaje
Koledar Beneškega bienala ostaja zgoščen. Seveda so Benetke predvsem v znamenju najstarejšega in najvplivnejšega likovnega bienala, vzporedno pa je že junija potekal tudi plesni bienale. Sledita še filmska Mostra septembra in oktobra glasbeni bienale, pred nekaj dnevi, 30. julija, pa je stekel tudi gledališki del. Njegov program poteka enajst dni, eden izmed njegovih letošnjih izpostavljenih gostov pa si bo zapomnil predvsem včerajšnjega.
To je Christoph Marthaler, v švicarskem Erlenbachu leta 1951 rojeni sloviti glasbenik in režiser, ki so mu včeraj popoldne že izročili osrednjega zlatega leva za življenjsko delo.
Med glasbo in gledališčem
Marthaler je v gledališke vode prišel iz glasbenih, kar je zaznamovalo njegovo celotno kariero. Sprva je študiral igranje oboe in flavte, na gledališki oder pa se je podal v Parizu po letu 1968, a je tudi v gledališču ostal glasbenik in se uveljavil z ustvarjanjem svojevrstnega dialoga med glasbo in teatrom.
Režiral je v številnih osrednjih gledališčih in na festivalih, kot sta salzburški in Wagnerjev v Bayreuthu, sicer pa je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prodrl v vsa najpomembnejša gledališča na nemškem govornem področju. Od leta 1988 je deloval v Gledališču Basel, med letoma 2000 in 2004 pa je vodil Schauspielhaus v Zürichu.
Na preteklih izdajah gledališkega bienala so zlatega leva za kariero, ki ga podeljujejo od leta 2006, dosegli Ferruccio Soleri, Ariane Mnouschkine, Roger Assaf, Irene Papas, Thomas Ostermeier, Luca Ronconi, Romeo Castellucci in Jan Lauwers. Na letošnjem plesnem bienalu so leva podelili belgijski koreografinji Anni Teresi De Keersmaeker, leva na prihajajočem glasbenem pa bo prejel francosko-grški skladatelj Georges Aperghis.
