Pariz - Načrt za postavitev muzejske podružnice pariškega Louvra v Abu Dabiju dviga prah in rojeva hude kritike v nekaterih umetniških krogih v Franciji, pri čemer se marsikdo boji, da zbirke pariških muzejev ne bodo "prodali" na tuje pod pretvezo, da gre za dolgoročne izposoje.
Abu Dabi, kjer so novembra lani odprli izpostavo prestižne pariške univerze Sorbonne, se s Parizom pogaja o odprtju muzeja s pečatom Louvra. Prijavil je načrt faraonske konstrukcije na otočku Saadiyat, kjer bi bili štirje muzeji, umetniško mestece in luksuzni hoteli. Uradni Pariz močno podpira načrt postavitve Louvra v tem najbogatejšem emiratu.
Bogato plačilo za uporabo zbirke
Pariški Louvre, ki je leta 2005 zabeležil 7,3 milijona obiskovalcev in ki je že sklenil partnerstvo s predvideno izposojo del muzeju High Museum v Atalanti v Združenih državah, bi tja lahko začasno prenesel nekatere svoje zbirke, podobno kot drugi nacionalni muzeji. Za svojo strokovno pomoč, izposojo in pravice do uporabe imena bi moral biti Louvre bogato poplačan: tisk omenja vsoto 500 milijonov evrov.
Nek francoski arhitekt - govori se o Jeanu Nouvelu, snovalcu novega muzeja primitivnih umetnosti Quai Branly v Parizu - naj bi načrtoval novo muzejsko poslopje. Sledile bi lahko druge velike institucije, ki bi se pogreznile v brezno, kakršnega je pred več leti oblikoval Guggenheimov muzej v New Yorku, ki je odprl manjše muzeje - v finančno zameno - v več mestih po svetu; v Abu Dabiju enega od Guggenheimovih muzejev načrtujejo za leto 2012.
Upor umetnikov
Nacionalni muzej moderne umetnosti Georges Pompidou je podpisal pogodbo za odprtje novega "Beaubourga" v kitajskem Šanghaju, Rodinov muzej pa je prodal svoje ime in strokovno znanje brazilskemu Sao Salvadorju. Nesprejemljiv odklon!, so se uprli umetniki, ki se bojijo, da bodo umetnine postale menjalno sredstvo gospodarstva in diplomacije ter da bo Francija razprodala svojo umetniško dediščino pod pretvezo, da gre za dolgoročne izposoje.
"Muzeji niso naprodaj," opozarjajo v peticiji, ki jo je sredi decembra sprožila Francoise Cachin, bivša direktorica francoskih muzejev, podpisalo pa jo je že več kot tisoč osebnosti, kot je razvidno s spletne strani www.latribunedelart.com, na kateri se peticija tudi nahaja. Med podpisniki peticije, ki jo bodo predvidoma predstavili javnosti 10. januarja, je vrsta konservatorjev, direktorjev muzejev, umetnostnih zgodovinarjev in arheologov, navajajo na spletu.
Rezerva umetnin za politične namene?
Od političnih veljakov zahtevajo, naj " prenehajo francoske muzeje in še posebej Louvre uporabljati kor rezervo umetnin, ki jo je moč tržiti v politične, diplomatske in finančne namene". Iz krogov francoskega ministra za kulturo Renaudu Donnedieu de Vabresu so zagotovili, da "gre zgolj za ukrep v smeri kulturnega odpiranja Francije proti tujini". "Stvar ni v logiki trdnjave. Dela morajo biti na ogled in Louvre ni prvi veliki muzej, ki počne nekaj takega," pravijo v teh krogih. "Ne igrajmo preplašenih nedolžnežev," je povedal bivši minister za kulturo, socialist Jack Lang. "Ne gre za prodajo javnih zbirk. Naša dela so neodtujljiva ," zagotavlja Lang.
Zunanja izpostava Louvra v Abu Dabiju se bo razprostirala na 30 do 40 tisoč m2 in bo veljala milijardo evrov.